Narodna galerija v Arboretumu

Razstave | Prireditvevnik
 
OKTOBER - Dame v belem

Narodna galerija v Arboretumu

Mihael Stroj (Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)
Luiza Pesjak, rojena Crobath (pred 1848)
olje, platno, 97 x 74 cm
sign. ni
Narodna galerija, Ljubljana, inv. št. NG S 376

Mihael Stroj je študiral na slikarski akademiji na Dunaju in se izpopolnjeval na študijskih potovanjih po Evropi. Prvo uveljavitev kot meščanski portretist je doživel v Zagrebu, kjer je živel in delal dobro desetletje, kasneje pa se je preseli v Ljubljano, kjer je s pridom uporabljal pridobljeno znanje. Zaslovel je kot modni portretist ljubljanskega meščanstva, saj je razvil sofisticirano in všečno obliko portreta. Strojev izrazit osebni slog je ustrezal zahtevnejšemu naročniškemu krogu, ki je Stroju prinesel uspeh. Uvedel je poseben tip ženskega portreta z ozkim obrazom, melanholičnim izrazom in poudarjeno elegantnimi rokami in rameni.
Besedilo: Narodna galerija

Otožno zamaknjena portretiranka je nezemeljsko bela, kot prikazen iz bajke o samorogu. Belina je videti še bolj snežna, ker meji na kraljevsko modrino z belim krznom obrobljenega ogrinjala, na mračno vijoličnost naslonjala in ubito rjavino zastora. Tudi lasno okrasje je v barvi hladne narejenosti meščanskega miljeja. Edini element slike, ki diha z živim življenjem in naravo, je šopek, pripet na život mlade ženske.
V njem so vrtnice v popkih in v mladem, razpirajočem se cvetju. Barvno najbolj izpostavljena sta rdeča nageljna. Da sta gorenjska, se da sklepati po ravno prav svetlo rdeči barvi in po značilnih belih krivčkih v sredini cvetov. Morda je beli cvet med njima tudi nagelj, vsekakor pa sta nageljnova še dva čokoladno rdeča cvetova v šopku. Švicarski oziroma tirolski nageljni so temno rdeči, a ne tako zelo, kot so ti v šopku; morda je slikar s potemnitvijo dramatiziral barvno razliko med cvetovi.
Jasno so naslikani listi roženkravta (Pelargonium radens), ki predstavljajo glavnino zelenja v šopku. Vejica z sivo modrikastimi listi v zgornjem delu šopka bi lahko bila nageljnova.
Med rdečim in čokoladnim nageljnom ter vrtnico v zgornji polovici cvetlične vezave je prepoznaven vršiček rumenega katanca (Reseda lutea). Skupine njegovih drobcenih cvetkov so zataknjene še na nekaj drugih mestih v šopku. Katanec ni lep, je pa lepo dišeč, po vonju spominja na vijolice.
Diši katanec, diši roženkravt, dišijo nageljni in vrtnice. V šopek so povezane same dišeče rastline. Značilne so za kmečki, podeželski vrt in prav to cvetje povezuje mlado žensko z življenjem naroda, katerega eliti je pripadala.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok 

   

Narodna galerija v Arboretumu 

Mihael Stroj (Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)
Portret neznanke v beli obleki, 1847
olje, platno, 43 x 32 cm
sign. in dat. l. sp.: Stroy. / pinx / 847
Narodna galerija, Ljubljana, inv. št.: NG S 379

Portret dame z nežnimi obraznimi potezami je močno poudarjen s centralno osvetlitvijo in rdečo ruto na zidcu. Celotna kulisa slike kaže primer tipiziranega portreta, ki je bil zelo priljubljen pri naročnicah.
Besedilo: Narodna galerija

Pred dramatičnim alpskim ozadjem je obzidan formalni vrt, pred vrtom pa stoji mlada ženska z broško s tremi nakitnimi vrtnicami. Vrtnice z enakimi – izmišljenimi – cvetovi je Stroj naslikal tudi na vrtu. Je treba vrt v naravi razumeti kot dekolte na dekletu – ali obratno?
Besedilo: Arboretum Volčji Potok  

   

Narodna galerija v Arboretumu

Matevž Langus (Kamna Gorica, 1792 – Ljubljana, 1855)
Eleonora Karinger, rojena Samassa, 1826
olje, platno, 55,4 x 42 cm
sign. in dat. na hrbtni strani sp.: Geboren 1804. Langus pinx: 1826
Narodna galerija, Ljubljana, inv. št. NG S 200

Matevž Langus se je rodil v kovaški družini v fužinarskem kraju pod Jelovico. Sprva je delal kot žebljar v domači vasi, kasneje pa se je šolal v Celovcu in na dunajski akademiji, kamor je bil sprejet po priporočilu profesorja Franca Kavčiča, vendar je zaradi gmotnih težav opravil le dva letnika študija. Leta 1821 se je naselil v Ljubljani kot poklicni slikar. Poleti je delal kot freskant, pozimi pa je v ateljeju ustvarjal oljne slike za cerkvene in posvetne naročnike.
Matevž Langus je zelo rad slikal portrete kranjskih in ljubljanskih meščanov. Ob portretih se je posvetil slikanju atributov, ki so označili portretirančev status in interesne dejavnosti. Manj zahtevni naročniki so Langusov slog in naivni realizem sprejemali z odobravanjem.
Besedilo: Narodna galerija

Ženska ima za pas zataknjeno cvetočo vejico vrtnice kot znamenje svojih ženskih čarov. Cvet se še razcvita in po obliki predstavlja vrtnico stolistnico. Te vrtnice so bila v času nastanka portreta znamenite po močnem vonju.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok 

   

V letu, ko Narodna galerija praznuje 100-letnico delovanja, bodo na prostem v Arboretumu Volčji Potok na ogled velike povečave slik iz Narodne galerije. V Arboretumu bomo od marca 2018 do februarja 2019 postopoma predstavljali izbrane galerijske slike, katerih vsebina ali nastanek sta povezani z večno lepoto in pomenljivostjo cvetja in žensk. Razstava na prostem bo vsak mesec obsežnejša, marca bodo predstavljene prve tri slike, vsak nadaljnji mesec pa bo prinesel dodatne nove tri umetnine. Arboretum bo živ in živahen galerijski prostor, ki bo skozi različne letne čase spreminjal razpoloženja podobam iz Narodne galerije. Več o razstavi

   

Narodna galerija, Ljubljana           Arboretum Volčji Potok    Evropsko leto kulturne dediščine                 Facebook Arboretum

 

 


 

KONTAKT

Arboretum Volčji Potok
Volčji Potok 3
1235 Radomlje
Tel.:  01 831 23 45
Faks: 01 831 07 75
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.