‘Agnes’ je zgodnja ptica. Sredi maja je v polnem razcvetu kot prva v skupini vrtnic rugoz. Druge rugoze so v Arboretumu Volčji Potok odprle šele posamične cvetove, ‘Agnes’ je že na vrhuncu.
Ko govorimo o vrtnicah rugozah, ne mislimo na divji šipek Rosa rugosa z japonskih in drugih daljnevzhodnih oceanskih obal. V mislih imamo križance z njim, ki so polnokrvne okrasne rastline za vrtove in parke.
Cvet sorte ‘Agnes’ je bogato polnjen in ima prijeten vonj po malinah. Cvet po obliki ni značilen za skrižane rugoze, je bližji žlahtnejšim rožam. Drugače je z listi, ki so značilni za rugoze, in s stebli, ki so čvrsta in močno oborožena s širokimi bodicami.
‘Agnes’ velja za prvega kanadskega križanca. Kanadske vlada je leta 1886 ustanovila osrednjo kmetijsko raziskovalno postajo v Ottawi, ki s poskusi in raziskavami podpira kanadsko kmetijstvo. V Ottawi so zastavili tudi ustvarjanje vrtnic, ki bi bile primerne za kanadsko podnebje – evropske sorte tistih dni so tam plesale samo eno poletje. Prvo dete iz tega žlahtniteljskega programa je prav ‘Agnes’. Okoli leta 1900 jo je ustvaril dr. William Saunders, njegova inštitucija, Agriculture Canada Ottawa pa jo je pod imenom ‘Agnes’ predstavila javnosti leta 1922.
Kot kanadski križanec je vrtnica ‘Agnes’ zelo odporna proti zimskemu mrazu, hkrati pa je odporna tudi proti listnim boleznim. Črna listna pegavost, peronospora in pepelasta plesen na njenem listju ne dobijo možnosti razvoja, lahko pa naredi škodo rja, ki je pa pri nas dosti redka bolezen.
Rumeno barvo je ‘Agnes’ podedovala od očeta. Materinska rastlina je bil japonski šipek (Rosa rugosa), očetovska pa starodavna perzijska rumena roža (Rosa foetida ‘Persian Yellow’). ‘Agnes’ je znala izbrati gene: od očeta je prevzela barvo, ne pa tudi vonja cveta, ki je pri perzijanki neugoden, zagaten.
‘Agnes’ je prava vrtnica za ljudi, ki nočejo škropiti in ki neradi obrezujejo. Za pametne lenuhe, bi rekla Jožica Golob Klančič. Manj kot ‘Agnes’ režeš, lepša je. Je pa tudi velika, v nekaj leti visoka dva metra in čez, zato jo je v vrt najbolje vključiti kot grmovnico med grmovnicami. Prvi flor je razkošen; pocvita šibko, a dovolj, da spomni, kako imenitna je bila – in bo spet – v majskem razcvetu.
Besedilo: Matjaž Mastnak, uni. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, uni. dipl. inž. kraj. arh.
