Po cvetenju – pod nož
Bergenija je pogosta in zelo navadna trajnica. Je stalnica starejših vrtov, recimo tistih iz let med obema vojnama. Tudi na kmečkih vrtovih ni nobena redkost, kar nam pove, da je z njo malo sitnosti in dela. Take rabimo!
Nekateri ji pravijo velikonočnica. To ni posrečeno, ker je prava velikonočnica znani kosmatinec z Boča in s Ponikve. In tudi zato ni posrečeno, ker se velika noč po koledarju seli za lunin mesec gor in dol. Bergenija se slabo spozna na koledar, zelo dobro pa na zgodnjespomladansko sonce. Ko se ogreje, iztegne socvetni vrat in zacveti.
Listi pomlad pogosto dočakajo utrujeni in posmojeni. Če je posajena na takšno mesto kot rododendron, da je pozimi ne doseže sonce, jo listi bolje odnesejo: ostanejo zeleni dve ali tri leta. Liste, ki so na pol rjavi in zeleni, porežemo takoj po cvetenju, ko rastlina odcveti. Novi rod listov jih bo ob nastopu prave pomladi zanesljivo zamenjal. Vsakih nekaj let lahko po cvetenju. S tem bergenijo znižamo in zgostimo.
Omenil sem rododendrone – sleče. Bergenija ima z njimi zanimivo podobnost. V azijski domovini raste v takšnem okolju kot naš alpski dlakavi sleč. Torej v gorah nekje na gozdni meji. Tam je bergenija celo zimi pokrita z debelo plastjo snega, zato pričaka pomlad z nepoškodovanim, zelenim listjem.
“Meni bergenija slabo cveti”
Majda me je vprašala, zakaj ji to pomlad nobena bergenija ne cveti. Ker verjetno še koga oz. katero zanima ogovarjam v splošni objavi.
Na misel mi pridejo trije možni razlogi. Prvi je rastišče. Bergeniji ustreza mesto na skalnjaku ali na podobni legi, ki je topla in s prepustnimi tlemi. Težka ilovica v kotanji – to ni zadnjo.
Drugi je svetloba: kot rastlina visokogorja ima rada veliko svetlobe. Senco potrebuje samo pozimi, da listi bolje prezimijo.
In tretji: stradež. Bergenija ljubi humusna tla: po cvetenju dajte vsaki lopato ali dve vrtnega komposta.
Možna, čeprav malo verjetna napaka bi bila, če bi bergenijo obrezovali jeseni. Takrat bi s stebli vred vrgli stran tudi cvetne popke, ki so bili nastavljeni za letošnjo pomlad.
Vir: Matjaž Mastnak, https://www.facebook.com/CvetlicneZgodbe
