Ob sončnih zimskih dnevih naše poglede pritegnejo bleščeči, temno zeleni listi bršljana, ki se vzpenja po deblih in vejah golih dreves.

Bršljan je tipična vzpenjavka: v zemlji ima prave korenine, pri vzpenjanju po trdi podlagi pa si pomaga z oprijemalnimi koreninami, saj za pokončno rast nujno potrebuje oporo, zato ga uvrščamo med plezavke. Pogosto ga najdemo na deblih dreves, ograjah, pečinah, zidovih, gradovih in hišah. Zraste lahko tudi več kot 20 metrov visoko in doseže starost nekaj sto let.

Botanična zanimivost je heterofilija. To pomeni, da ima dve različni obliki listov: na necvetočih poganjkih ima tri do pet krpate liste, na cvetočih poganjkih pa imajo listi enostavno listno ploskev. Listi so vednozeleni, usnjati in bleščeči.

Nenavaden je tudi čas cvetenja: cveti septembra in oktobra. Cvetovi predstavljajo pri nas zadnjo pašo za čebele. Je torej žužkocvetna vrsta. Oprašujejo ga muhe in čebele. Cvetovi so združeni v polkrožna kobulasta socvetja, ki dišijo. Po oploditvi se iz cvetov razvijejo okroglasti plodovi – jagode. Ko dozorijo, so modro črne barve. Z njimi se hranijo ptice in raznašajo semena.

Splošno prepričanje, da bršljan srka iz drevesa rastlinski sok, je napačno. Z oprijemalnimi koreninami se samo oprijema. Vendar v gozdovih vseeno povzroča škodo. Ko se močno razraste po drevesu, krošnji jemlje svetlobo in slabi rast drevesa. Zato je priporočljivo, da ga z dreves, ko se močneje razraste, odstranjujemo.

Bršljan je strupena rastlina, zato ga ne uživamo. Cenita ga kozmetična in farmacevtska industrija: prva iz izvlečkov bršljana izdeluje proticelulitna mazila, druga pa sirupe proti kašlju.

Vejice bršljana so v ljudskih običajih pogoste. Pomembni sestavni del velikonočnih butaric je prav bršljan. Simbolizira zdravje, moč in veselje.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.