Burbonke v Arboretumu Volčji Potok

Nazaj na zgodovinske vrtnice

V Sloveniji so burbonke najbolj znana skupina zgodovinskih vrtnic. Tako je zaradi zbirke vrtnic burbonk na Kostanjevici nad Novo Gorico. Na samostanskem vrtu, ki je odprt proti soncu in zaščiten pred burjo, rastejo in cvetijo neverjetno dobro in kdor jih je tam enkrat videl in doživel, jih ne pozabi nikoli.

Burbonke so dobile ime po Burbonskem otoku (Île de Bourbon), kakor se je med letoma 1793 in 1848 imenoval današnji Réunion. Na tem kosu francoskega imperija je kolonialna gospoda ograjevala svoje vrtove z vrtnicami. V rabi sta bili predvsem dve sorti: bengalka, ki ji danes pravimo ‘Old Blush’, in damaščanka štirih letnih časov (Rosa × damascena ‘Quatre Saisons’). Zgodba, ki je mejila na legendo, pravi, da se je na enem od teh vrtov pojavil sejanec, križanec, ki je bil lepši od sosednjih vrtnic.

Le šolan pogled da človeku zmožnost, da ne vidi zgolj zunanje podobe, zunanjega videza, temveč da zazna in dojame izjemnost in posebnost česarkoli. Da je ena izmed mnogih vrtnic na otoku Réunion postala zarodnica plemena vrtnic burbonk, je zaslužen Nicolas Bréon (1785-1864).

Nicolasa Bréona so na Réunion (takrat še Île de Bourbon) poslali kot botaničnega vrtnarja Francoske mornarice z nalogo, da prevzame vodenje Kraljevega vrta na Burbonskem otoku. To je bil botanični vrt, kjer je ostal Bréon direktor do leta 1831. Rastline za vrtno zbirko je nabiral tudi na ekspedicijah na Madagaskar, Maldive in v Arabijo.

Bréon je vrtnico ‘Rose Edouard’ našel leta 1817 in jo takoj prenesel v otoški botanični vrt. Ko se je prepričal, da gre za izjemno rastlino, je vzorce poslal v Evropo, tam pa so njegovi sonarodnjaki iz nje vzgojili vrtnice burbonke.

Mater vseh burbonk je za ‘Rose Edouard’ krstil sam Bréon. Poročal je, da je sejančka nove vrtnice videl pri Edouardu Périchonu, posestniku v Saint Benoist-ju. Že prvo leto je imel sejanček drugačne liste in poganjke. Ko je v drugem letu nova vrtnica zacvetela, se je dokazala za resnično novost, zelo različno od obeh starševskih sort, ki so jih do takrat gojili na Burbonskem otoku.

Na otoku Réunion, ki je še vedno del Francije, so leta 2017 obeležili 200-letnico odkritja te pomembne vrtnice. Ob tej priložnosti so povabili tri francoske specialiste za stare vrtnice, med katerimi je bil Pascal Heitzel, raziskovalec na Fakulteti za molekularno biologijo rastlin iz Strasbourga.

Heitzla je srečanje spodbudilo, da je s sodobnimi tehnikami raziskal genetiko ‘Rose Edouard’. Leta 2019 je objavil rezultate: starša vrtnice sta dejansko Rosa × damascena ‘Quatre Saisons’ in ‘Old Blush’. Kar je prej temeljijo na domnevi, je zdaj dokazano na ravni DNK. In potrdilo se je tudi, da je ‘Rose Edouard’ zarodnica vseh analiziranih burbonk.

Zanimivo je, da se je prva burbonka ‘Rose Edouard’ dobro znašla v zmernem in v tropskem podnebju. V Indiji jo množično sadijo tako na jugu kot na severu in sicer na poljih za pridelavo rožnega olja, rožne vode, absoluta in za izdelovanje girland, s katerimi se hindujci poklonijo svojim božanstvom, ko obiščejo tempelj. V dvajsetem stoletju je bila v Indiji zelo pogosta tudi v drevesničarstvu kot podlaga za cepljenje vrtnic; ker je občutljiva na glivične bolezni, so jo v glavnem že zamenjali z drugimi podlagami.

Sposobnost ‘Rose Edouard’, da uspeva v tako različnih podnebjih, je res presenetljiva. V Frimingerjevem Vrtnarskem priročniku za Indijo (Manual of Gardening for India) iz leta 1874 avtor piše, da do uvedbe ‘Rose Edouard’ v Bengaliji, če ne v celi Indiji, ni bilo vrtnice, ki bi bila vredna tega imena. Prej so imeli na voljo samo navadno bengalko, muškatko in damaščanko, ki so bile po kratkem obdobju cvetenja cel prestanek leta videti ubogo in neugledno.

Seme ‘Rose Edouard’ je torej Bréon poslal v kolonialno matico, kjer ga je posejal glavni vrtnar vojvode Orleanskega na vrtovih ob gradu v Neuilly-ju (Château de Neuilly). Vrtnar Henri-Antoine Jacques je najlepšemu sejancu dal ime burbonska vrtnica (Rosier de I’ Île Bourbon) in jo začel 1823 prodajati po Franciji. Postala je zarodnica stotin sort burbonk, ki so jih na veliko žlahtnili do konca 19. stoletja.

Prva evropska burbonka je dobro pocvitala. Ko so jo križali s starimi evropskimi vrtnicami z bogatimi cvetovi, ki se pokažejo samo enkrat na leto, je nastalo cvetno razkošje, ki je prineslo slavo sortnim burbonkam. Burbonke združujejo radocvetnost bengalk in bogate cvetove starih evropskih gartrož.

Arboretum Volčji Potok vodi v svoji zbirki vrtnic 46 sort burbonk.

‘Rose Edouard’ (1817, Réunion/FR)

Vrtnica ‘Rose Edouard’ je originalna burbonka z Burbonskega otoka. Njen šipek so obrali, odprli, očistili plodiče (“semena”) in jih poslali v Francijo. Najlepši izmed sejancev je postal prva francoska burbonka. Bodite pozorni, da cvetni listki s staranjem temnijo. To je lastnost, ki jo je ‘Rose Edouard’ nasledila po bengalskem staršu. Evropske vrtnice se obnašajo nasprotno: s staranjem bledijo.

‘Rose Edouard’ (1817, Réunion/FR)

‘Rose Edouard’ na fotografiji iz Kalkute. V Indiji je vrtnica splošno razširjena, uporabljajo jo za krašenje svetišč in gojijo na poljih za rožno olje in rožno vodo. Dokazov, da bi ‘Rose Edouard’ v resnici nastala v Indiji, ni, čeprav nekateri indijski strokovnjaki za vrtnice te možnosti ne izključujejo.

‘Bourbon Queen’ (Mauget 1935 FR)

‘Blairii No 2’ (Blair 1843 UK)

Ta burbonka je pravi rambler. V Arboretumu Volčji Potok kraljuje na 12 m visoki jelši.
Na fotografiji so dolgi poganjki vrtnice, ki se spuščajo z vej drevesa, polni cvetov.

‘Zéphirine Drouhin’ (Bizot 1868 FR)

Znamenita vrtnica brez trnov.

‘Martha’ (H. Knudsen 1912 DK)

‘Martha’ je spremenjenka ‘Zéphirine Drouhin’ s svetlejšimi cvetovi.

‘Kathleen Harrop’ (Alexander Dickson II 1919 UK)

Še ena, najsvetlejša spremenjenka stare ‘Zéphirine Drouhin’.

‘Vivid’ (Adam Paul 1847 UK)

‘Mrs. Paul’ (George Paul 1891 UK)

‘Madame Charles Detreaux’ (Alcide Vigneron 1895 FR)

‘Mme Ernest Calvat’ (Marie-Louse Schwartz 1888 FR)

Ista sorta na Kostanjevici raste kot bujna popenjavka, cvetovi pa pobledijo od močnega sredozemskega sonca.

‘Souvenir de Mme Auguste Charles’ (Moreau-Robert 1866 FR)

‘Souvenir de St. Anne’s’

Vrtnica ima ime po posestvu St. Anne’s, ki leži blizu Dublina na Irskem. Del nekdanje posesti je zdaj javni park s sodobnim rožnim vrtom. O poreklu sorte se ne ve nič določnega, a jo pripisujejo glavnemu vrtnarju na posestvu Andrew-u Campbell-u, ki je umrl leta 1917.

‘Souvenir de Victor Landeau’ (Robert & Moreau 1890 FR)

‘Céline’ (Julien-Alexandre Hardy 1824 FR)

‘Mme Lauriol de Barny’ (Victor Trouillard 1868 FR)

‘Fulgens’ (Modeste Guérin 1828 FR)

‘Baron Gonella’ (Jean-Baptiste (père) Guillot 1859 FR)

‘Kronprinzessin Viktoria’ (Späth 1888 DE)

‘Adrienne de Cardoville’ (Jean-Baptiste (père) Guillot 1864 FR)

‘Charles Lawson’ (Lawson 1853 UK)

‘Reine Victoria’ (Joseph Schwartz 1872 FR)

‘Prince Charles’ (Julien-Alexandre Hardy 1837 FR)

‘Madame Nobécour’ (Robert & Moreau 1893 FR)

‘Adam Messerich’ (Peter Lambert 1920 DE)

‘Honorine de Barbant’ (Rémi Tanne 1916 FR)

‘Robusta’ (Soupert & Notting 1877 LU)

‘Coupe d’Hébé’ (Jean Laffay 1840 FR)

‘Comtesse de Rocquigny’ (Charles Vaurin 1874 FR)

“Edijeva vrtnica”

je najdenka Edija Prošta, člana Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki je eden od ključnih ljudi na vrtu burbonk na Kostanjevici. Njena posebnost so belo obrobljeni listi.