Beseda čajevec se vse pogosteje pojavlja, redko kdo pa tudi dejansko ve, za kakšno rastlino gre. Je to drevo, grm ali zel? S katero deželo ga povezovati in – raste tudi pri nas?
V rod čajevcev uvrščamo več kot 50 različnih zelenih tropskih in subtropskih grmovnic oziroma nižjih dreves. Najpomembnejša vrsta med njimi je zagotovo kitajski čajevec (Camellia sinensis), ki izvira iz južne in jugovzhodne Kitajske, že tisoč let pa ga gojijo tudi v Indiji, Mjanmaru, Vietnamu in Laosu in na Šri Lanki
“Pravi čaji” so tisti čaji, ki so narejeni iz posušenih delov čajevca. Med seboj se razlikujejo predvsem po načinu obdelave. Iz čajevcev pa je seveda mogoče pridobivati še marsikaj drugega – izjemno cenjen proizvod so eterična olja.
Zeleni čaji najmanj obdelani
Listi zelenega čaja povečini niso fermentirani, temveč so še sveži toplotno obdelani, z namenom, da se preprečijo encimske spremembe. Običajno sledi zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. S tem postopkom pridelave se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov.
Zeleni čaj je znan po svojih bogatih zdravilnih učinkih, velik pomen ima pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, ker znižuje nivo holesterola, pomaga pri izgubi telesne teže, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa varuje kožo, skrbi za njen mladosten videz in zmanjšuje tveganje za nastanek različnih rakavih obolenj. Učinkovit je tudi pri zniževanju sladkorja v krvi, če ga redno nanašate na kožo pa preprečuje nastanek herpesa.
Strokovnjaki začetnikom pri pitju zelenih čajev priporočajo, da posežejo po tistih, ki so nabrani in obdelani po posebnem postopku, pri katerem dele čajevca obirajo jeseni in pozimi, saj je takrat raven kofeina najnižja. Takšen primer je čaj Kukicha, ki poleg listov vsebuje tudi vejice. Slednje poparijo in posušijo, nakar jih od 2 do 3 leta hranijo v papirnatih vrečah, da se razvije njihova popolna aroma. Kljub temu, da čaj sodi med blage zelene čaje, ni nič manj zdravilen od ostalih zelenih čajev.
Črni čaji z močnejšo aromo
Za razliko od zelenih so črni čaji obdelani po posebnem postopku. Sveže liste čajevca najprej pustijo oveneti, da izgubijo približno tretjino vode. Nato jih zvijejo, kar povzroči pokanje celic in sprostitev encimov. Pri približno 40 °C in visoki vlagi nekaj ur potekajo procesi fermentacije in takrat listi čajevca postanejo temnejši.
Čeprav so črni čaji izjemno priljubljeni in pri posameznikih predstavljajo nadomestilo za kavo, pa imajo v primerjavi z zelenimi čaji manj zdravilnih učinkov.
Oolong čaji za hujšanje
Glede na način pridelave oolong čaji sodijo med zelene in črne čaje. Zanje je značilno, da so delno fermentirani, dolžina fermentacije pa vpliva tudi na okus čaja. Bolj kot je fermentiran, temnejše liste ima in bolj po okusu spominja na črni čaj. In obratno – pri krajši fermentaciji je okus bližji zelenemu čaju. Oolong čaji vsebujejo veliko polifenolov. Ti aktivirajo encime, ki razgrajujejo maščobo in ogljikove hidrate, zato so izjemno učinkovit pripomoček pri hujšanju.
Lahko čajevce gojimo tudi pri nas?
Morda boste začudeni, vendar je tudi na slovenskih tleh povsem mogoče gojiti lastne čajevce. Seveda ti čaji ne dosegajo takšne kvalitete, kot čaji v vzhodnih deželah, pa vendar je že sam občutek, da imate svoj lastni čajevec, preprosto božanski.
Za gojenje čajevca potrebujete sveže seme, ki ga (najbolje na začetku spomladi) 2-3 dni namakate v vodi, nato pa ga posejete v zračen substrat in postavite v prostor s temperaturo od 20 do 25 °C. Po 2 do 4 tednih seme vzklije. Poleti čajevec postavite na vrt ali balkon, poskrbite, da bo stal na soncu in da bo imel vedno dovolj vode. Prezimi naj v zmerno ogrevanem rastlinjaku ali v hiši, čim bližje oknu. Čajevec v naših podnebnih pogojih pozimi običajno odvrže liste, vendar pa si spomladi spet opomore in zopet se lahko veselite ob nabiranju lastnega pravega čaja.
Besedilo: Andrej Trček (podjetje Che d.o.o.)
