Hijacinte so tiste rastline, ki v vrt poleg barv vnašajo tudi prijeten vonj. Če jih boste posadili v skupini, bo zasaditev delovala barvno bolj prepričljivo, vonj pa bo zelo intenziven. Eterična olja iz ekstraktov cvetov hijacint se uporabljajo v industriji parfumov. Njihov vonj je lahko celo tako intenziven, da je za nekatere že moteč, zato jih ne sadite v tiste dele vrta, kjer večkrat posedate ali obedujete z gosti. Močan vonj v zaprtih prostorih lahko povzroča glavobol. Kljub temu jih ljudje pozimi silijo k cvetenju in si okrašujejo okenske police.
Prvi so hijacinte gojili Turki, v Evropo pa so prišle v 17. stoletju. Nove sorte so imele številnejše cvetove v socvetju in barvnih odtenkov, kolikor si jih je poželelo srce, zato so kmalu postale priljubljene vrtne rastline. Dobro uspevajo na sončnih mestih in v humusnih, dobro prepustnih tleh.
Po cvetenju jim odrežemo stebla z odcvetelimi cvetovi, da jim preprečimo semenenje. Energijo naj raje shranijo v čebulico, da bodo naslednje leto ponovno zacvetele. Hvaležno vam bodo dolgo uspevale, če jih vsakih nekej let presadite na drugo mesto. Tako kot vse spomladansko cvetoče čebulice, je najbolje, da hijacinte posadimo jeseni, 8-15 cm globoko v prst. Ker zrastejo le 20-30 cm visoko, jih umestite ob robove gredic ali v skalnjake, kjer bodo prišle lepo do izraza.
Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.
