Podnebne spremembe narekujejo sajenje novih, drugačnih vrst dreves na vrtove, parke in v mesta. Spremembe se dogajajo pred našimi očmi. Drevesa, ki so v Arboretumu Volčji Potok sedemdeset let zelo uspešno rasla, so se začela po seriji vročih poletij sredi 90. let sušiti. Lawsonove paciprese so preprosto ugasnile, ne da bi na njih našli sledove bolezni ali škodljivcev. Starejše gorske sekvoje (mamutovci) so se posušile. Zaradi lubadarja je propadlo že polovico smrek v parku, tako navadnih smrek kot omorik. Vitalna smreka se lubadarjev obrani, saj jih sproti utaplja v smoli. Presušena se ne more več braniti. Suha poletja desetkajo tudi kleke, saj njihovemu glavnemu škodljivcu, miniaturnemu hroščku krasniku, izrecno godijo.

Projekcije napovedujejo dodatno segrevanje

Projekcije, ki so jih naredili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kažejo, da se bodo temperature v naslednjih dvajsetih letih dvignile od 2 do 4 °C. Pred desetimi leti je bilo v Ljubljani po 26 vročih dni, ko se je temperatura čez dan povzpela preko 30 °C. Projekcije, ki so jih naredili slovenski meteorologi kažejo, da se bo po srednje optimističnem scenariju število vročih dni do konca stoletja povečalo za enajst, po pesimističnem pa podvojilo. Že po zmerno optimističnem scenariju bo do konca stoletja vsako leto po en vročinski val, ki bo enako ali bolj vroč od tistega leta 2003.« Leta 2003 je Evropo prizadel najhujši vročinski val po letu 1540, ko je zaradi visokih temperatur v Evropi umrlo približno 70.000 ljudi. V Sloveniji je temperatura nad 30 °C vztrajala 50 dni, na Primorskem celo 70 dni.

Pomen dreves v pregretih mestih

Ker trendi in projekcije kažejo na to, da bomo čez nekaj deset let živeli v podnebju z znatno več poletne vročine in suše, so drevesa eno redkih orodij, ki jih imamo na razpolago, da bo življenje v mestih znosnejše. Termo kamera pokaže, da je temperatura, ki so jo izmerili na osončenem pločniku za 20 °C višja kot temperatura, ki so jo izmerili zraven v drevesni senci. Če želimo poleti še naprej dokaj kvalitetno bivati v mestih, nam klimatske naprave pri tem ne bodo pomagale. Ko drevesa izparevajo vodo, se porablja toplota, zato drevesa tudi aktivno hladijo svojo okolico.

Ker danes sadimo drevesa, ki bodo senčila in hladila grajeno okolje čez petdeset let, se je treba zdaj spraševati, katere drevesne vrste in sorte saditi. Življenjske razmere za drevesa se namreč zaostrujejo, zato si ne moremo privoščiti, da bi računali samo na drevesne vrste, ki zdaj prevladujejo.

Napovedane toplotne obremenitve bodo drevesom zelo zagrenile življenje. V mestih bo drevesom še mnogo težje kot v velikem parku, ker zrak dodatno segrevajo promet, klimatske naprave in toplota, ki se odbija od fasad in seva iz asfalta. Višja kot je temperatura, več vode potrebuje drevo – a od kod naj jo dobi? Dež v mestih namreč odteka v meteorno kanalizacijo. Odprtih tal, ki lahko sprejmejo deževnico in jo privedejo do drevesnih korenin, pa je v drevoredih in na tlakovanih površinah premalo. Vročina se bo v prihodnje bratila s sušo, zato bo situacija še slabša. Vse to bo povzročilo spremembe v drevesnem fondu. Veliko vrst, ki so iz narave vajene vlage v tleh in v zraku, bo v urbanem okolju propadalo.

Dodaten problem v mestih predstavlja tudi premajhna pestrost drevnine v mestih. V Ljubljani pripada več kot polovica vseh dreves na javnih površinah eni drevesni vrsti. Spremenjeno podnebje bo povzročilo tudi širjenje novih drevesnih bolezni in škodljivcev. In tako vrstno revni nasadi se lahko ob novem škodljivcu izkažejo za veliko tveganje. Dolgoročno imajo izglede za preživetje samo vrstno raznoliki nasadi. Več kot imaš igralcev v igri, večja je možnost, da jih bo vsaj nekaj preživelo. V Evropi velja priporočilo, da naj bo največ 10 % dreves na javnih površinah iste vrste, največ 20 % dreves istega rodu in največ 30 % dreves iste botanične družine.

Kaj saditi za prihodnost?

V Evropi že dve desetletji potekajo poskusi, ki iščejo odgovor na vprašanje, katera drevesa saditi v prihodnje. V Düsseldorfu so leta 2016 objavili seznam ”dreves za prihodnost”. Lani se je zaključil tudi sedemletni projekt ”Mestno zelenje 2021” v katerem so se strokovnjaki ukvarjali z vprašanjem, katera so najprimernejša obcestna drevesa prihodnosti, za podnebno različne regije v Nemčiji.

Ker imamo v Sloveniji podobno podnebno pestrost kot v Nemčiji, so se v Arboretumu Volčji Potok v letu 2021 odločili, da na podlagi nemških raziskav posadijo 80 dreves. Izbrali so 37 različnih vrst, ki jim v prihodnosti dobro kaže. Nekaj so jih že imeli v drevesni zbirki, ostale so kupili v drevesnicah v Nemčiji in Belgiji.

Študijski nasad dreves za prihodnost

Novembra 2021 so ob poti, ki po zahodni strani povezuje vstopni objekt s pristavo, posadili teh 80 dreves. S tem je začel nastajati ogledni študijski nasad, ki običajnim ljudem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s projektiranjem mest, nudi ogled dreves, ki bodo dajala senco čez 20, 50 in 100 let.

Na žalost so tudi večja mesta v Sloveniji še vedno v fazi, ko se načrtovalcem zdi, da beton predstavlja urbanost mesta, namesto da bi spremenili koncept in bi meščanom raje ponudili senco, hlad in svežino z več urejenimi zelenimi površinami.

Študijski nasad v Arboretumu so zasadili s 5 do 7 let starimi drevesi. Izbor vrst in sort sledi nemškim ugotovitvam. Dodane so sorte, ki so odporne proti drevesnim boleznim, npr. bresti in okrasna hruška. Več je tudi sort z ozkimi in ožjimi krošnjami, ki pridejo v poštev na majhnih vrtovih in naseljih, kjer je prostor omejen.

Drevesa so opremljena s QR kodami, preko katerih lahko obiskovalec s pametnim telefonom dostopa do informacij o posameznem drevesu.

Seznam taksonov v študijskem nasadu dreves za prihodnost

V Arboretumu Volčji Potok so spomladi 2021 sprejeli Načrt introdukcij za obdobje 2021-2030. V tem dokumentu je pripravljen seznam dreves, ki jih želijo predstaviti kot drevesa za prihodnost. Del so jih posadili novembra 2021, nekaj jih imajo v drevesni zbirki že od prej, del pa jih bodo posadili v prihodnje. V oklepaju je podana inventarna številka dreves v zbirki.