Jeseni drevesa in grmovnice odvržejo še zadnje liste, takrat se razkrijejo debla in veje. V arboretumu so svoje mesto v zbirki dobili številni primerki z vsega sveta, zanimivi ravno zaradi posebno lepe barve in strukture lubja. Ste se že ustavili in potipali papirnato brezo, platano in sivi javor?
Spodaj so opisane nekatere vrste z okrasnim lubjem.
Davidov javor (Acer davidii):
– osrednja Kitajska;
– skorja je zelena z rdečkastimi odtenki in vzdolžnimi belimi progami,
– spada v skupino kačjekožih javorjev, pri katerih je videz lubja podoben kačji koži.
Sivi javor (Acer griseum):
– Kitajska;
– skorja se sveti v rdečkasti barvi;
– najbolj izrazito se skorja lupi z mladih vej;
– svojo barvo in teksturo ohrani vso življenjsko dobo;
– barve skorje čudovito izstopajo na beli snežni podlagi.
Severna kitajska bela breza (Betula albosinensis var. septentrionalis):
– Kitajska;
– ima rožnato belkasto skorjo, ki se lupi;
– še posebej izstopa, kadar jo obsije sonce.
Himalajska breza (Betula jacquemontii):
– razširjena je od Nepala do Kašmirja;
– velja za brezo z najbolj belo barvo skorje;
– najpogosteje se jo sadi v skupinah, da kot kreda bela barva bolj izstopa.
Zlata leska – Corylus avellana ‘Aurea’:
– okrasna sorta leske;
– pozimi so mlade vejice izrazito oranžne;
– ta obarvanost se obdrži, dokler se skorja ne začne luščiti.
Krilata trdoleska (Euonymus alata):
– Kitajska, Mandžurija, Koreja in Japonska;
– listopaden grm, ki je zanimiv zaradi ozkih plutovinastih reber na vejicah;
– izstopa po jesenski barvi listja, ki je lahko skoraj fluorescenčno rdeča.
Amurski plutovinar (Phelodendron amurense):
– Kitajska in Severna Mandžurija;
– staro skorjo gradi debela in globoko razbrazdana pluta, s štrlečimi grebeni in z izrazitimi razpokami;
– še debelejše plasti plute ima hrast plutovec (Quercus suber).
Javorolistna platana (Platanus x hispanica):
– križanec za okrasno in parkovno rabo;
– značilen lisast vzorec;
– običajno se skorja lušči v ploščah, po deblu in vejah starejših od treh let;
– pod odluščenimi ploščami se pokaže svetlejša gladka skorja.
Trilistni citronovec (Poncirus trifoliata):
– Kitajska in Severna Koreja;
– ima gladka zelena debla, v prerezu trikotne oblike;
– na vejicah so dolgi trni, ki so zelo ostri;
– zelena barva je značilna za živo tkivo lubja.
Tibetanska češnja (Prunus serrula):
– Zahodni del Kitajske;
– gladka in svetleča skorja v barvi mahagonija;
– skorja je tanka in se krožno lušči v prečnih trakovih, podobno kot pri naši češnji.
Zelkova (Zelkova serrata):
– vzhodna Azija, predvsem Japonska;
– lisasta in luskasta skorja;
– v mladosti je gladka, kasneje pa se pojavijo luske;
– kjer odpadejo luske stare skorje, se pojavijo rdečkastorjave lise.
