Najboljši čas za sajenje grmovnic in dreves je jeseni. Do začetka novembra je zemlja še topla, zato se lahko korenine takoj začnejo vraščati v zemljo. Za jesen so značilna deževja, ki temeljito zalijejo zemljo in nam prihranijo zalivanje posajenih rastlin. Vrtnarjev cilj mora biti, da se mlade rastline vrastejo pred zimo in da, kar se vode tiče, postanejo čim prej samooskrbne.
Pozimi, ko tla še niso zmrznjena, je tehnično mogoče saditi drevnino, toda sadike bodo čakale do pomladi, preden bodo vzpostavile stik z zemljo in se začele oskrbovati z vodo. Do takrat bodo na milost in nemilost prepuščene zimskemu vetru, soncu in suši in veliko se jih posuši. Ljudje, ki ne čutijo z rastlinami in naravo, se potem čudijo in krivijo drevesničarja, da jim je prodal slabe rastline. Rastlin se pač po 15. novembru ne sadi, ali pa jih je treba tudi pozimi zalivati.
Pomlad je za sajenje zelo kratka. Marec praviloma dočakamo z zmrznjeno zemljo in ko se zemlja končno odtali, je lahko več tednov razmočena in neprimerna za vrtnarsko delo. Rastline zelo hitro zaznajo pomladno sonce in začnejo napenjati in odpirati popke. Ravno olistanih sadik ne sadimo, četudi so bile vzgojene v loncu in jih lahko posadimo s kompaktno koreninsko grudo. Dnevi, ki so primerni za sajenje, so zelo skopo odmerjeni.
Zimski suši so zlasti izpostavljeni iglavci in vednozeleni listavci. Glede čaja sajenja ti predstavljajo izjemo. Bolje jih je saditi spomladi ali takoj v začetku septembra (da, septembra!), da korenine pred začetkom zime poženejo v zemljo. Če jih sadimo kasneje jeseni, je neobhodno zimsko zalivanje.
Za pomladno sajene pustimo tudi občutljive listavce, kot so japonski oziroma pahljačasti javorji in magnolije.
Tekst: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Bogata izbira dreves in grmovnic v Vrtnem centru Arboretum
