V zakladnici brogovit je zimzelena vrsta, ki je zelo obvladane rasti in zelo lepa: Davidova brogovita (Viburnum davidii). Raste počasi in raje v širino kot višino. Vrh grma, ki je le v izjemnih primerih višji od 80 cm, je brez obrezovanja lepo zaobljen. Listi so veliki, tudi do 15 cm dolgi, in pol toliko široki. Zelo privlačni so zaradi bleščeče površine in treh vgreznjenih žil, ki po dolgem tečejo do peclja od vrha lista. Junija se na grmičku pojavijo češulje belkastih cvetov, ki niso nič posebnega. Raje se veselimo sijočega listja! Po pravilu je zelo zdravo, ga pa pogosto izvohajo rilčkarji, mu znajo prav grdo »načipkati« listni rob.

Viburnum davidii
Davidova brogovita

Resnejše težave lahko imamo z zimskim ožigom listov. Izognemo se mu, če Davidovo brogovito posadimo v zatišje in stran od jutranjega zimskega sonca. Ko zima mine in se sonce dvigne višje nad obzorje, listom ne škodi več. Za Davidovo brogovito morajo biti tla prepustna. Vrsti godi kislo, zato ji dodajamo šoto in dovolj organske snovi.

Nepravi lovor (Viburnum tinus) je vrtnarsko zelo uporaben, a le v sredozemskem podnebju. Odlično se obnese v striženi živici in nič manj kot nasamna (soliterna) grmovnica s trajno lepim listjem, poznozimskim cvetjem in nedoumljivo modrimi jagodami. V notranjosti Slovenije je lahko privlačna čebrovka. Nasvet: kakšen oleander manj in kakšen nepravi lovor več!

Viburnum tinus
Nepravi lovor

Vabljeni v Arboretum Volčji Potok in Vrtni center Arboretum, kjer obe predstavljeni vrsti čakata na nove lastnike!

Pošta Slovenije je izdala letošnje štiri rastlinske znamke, na katerih so brogovita, dobrovita, nepravi lovor in snežna kepa. Na našem blogu si lahko preberete več o rastlinah z znamk.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.