Zajčki, astre, cinije, turški nageljni, ognjiči … To je cvetje, ki je bilo še ne tako dolgo nazaj vseprisotno na podeželskih vrtovih in v vazah v kapelicah, ki jih oskrbujejo kmečke žene. Marsikomu, ki nismo več zelo mladi, se ob tem cvetju zbudijo nostalgični spomini na čase, ki jih več ne bo. Ker gre za zanimiv delček naše kulturne dediščine, smo se v Arboretumu Volčji Potok odločili, da spet damo veljavo in priznanje temu že nekoliko pozabljenemu cvetju.
V Arboretumu Volčji Potok smo v letu 2020 vzeli pod drobnogled cvetje, ki ga je na svoji slikarski zapuščini ohranila grofica Marija Auersperg Attems. Šlo je za del širšega projekta sodelovanja z drugimi kulturnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami. Marija Auersperg Attems (1816-1880) je bila slikarka, ki je živel in slikala v Leskovcu pri Krškem, na Dornavi pri Ptuju, v Gradcu in na Dunaju.
V slovenskih javnih zbirkah hranijo osem njenih del. Vse so tihožitja s cvetličnimi motivi. Našo pozornost so pritegnila zato, ker so nekateri detajli naslikani s takšno botanično natančnostjo, da smemo sklepati, da je slikarka slikala živo cvetje. Ker vemo, da sta se zakonca Anton Aleksander Auersperg in Marija Auersperg Attems veliko ukvarjala z vrtovi, bi to pomenilo, da je moralo cveteti na gredicah njunih grajskih vrtov. Nabor prepoznanih rastlin daje informacijo o visokem nivoju vrtne in cvetlične kulture na slovenskem ozemlju v sredini 19. stoletja. Iz naslikanih rastlin se vidi, da sta bila slikarka in njen mož resnično na tekočem z novitetami, ki so se v tistem času pojavljale v vrtnarskih središčih Evrope.
Da bi popularizirali ta spoznanja, smo v Arboretumu Volčji Potok uredili vrt Marije Auersperg Attems. Gredice smo uredili pred pristavo in na njih posadili vse okrasne rastline s slikarkinih slik. Pomlad se bo tam prebudila s temno vijoličastimi mačicami, pesniškimi narcisami in starinskimi prižastimi tulipani. Do jeseni se bo tam razcvetelo še več kot petdeset drugih cvetlic, zgodovinskih vrtnic in okrasnih grmov.
Z grajskega na kmečki vrt
Zanimivo je spoznanje, da veliko cvetlic iz grofičinega grajskega vrta danes razumemo kot cvetje s podeželskih vrtov. Logično! Graščinski vrtovi so bili še v 20. stoletju središča vrtne kulture in s tem vir okrasnih rastlin na deželi. Z njih je cvetje in okrasno zelenje našlo pot na vrtove navadnih ljudi. Dekleta in žene, ki so skrbele za vrtove na podeželju, so si trajnice, potaknjence in semena menjavale. To cvetje ni bilo le lepo samo zase, ampak je imelo pomembno vlogo v duhovnem življenju: z njim se je krasilo cerkve, kapelice, znamenja in nosilo na grobove.
Na kmečkih vrtovih je obstalo samo tisto cvetje, ki je bilo trpežno in enostavno za gojenje – gospodinje so imele veliko drugega dela in rože so bile vedno samo za zraven. Dobra plat te selekcije je nabor cvetlic, ki je še danes enostaven za gojitev na vrtu.
Trpežno je dobrodošlo
V Arboretumu Volčji Potok smo razmišljali, da bi moralo biti takšno cvetje zanimivo tudi za vrtnarje novih časov, ki se jim vedno mudi in imajo vedno manj praktičnega znanja o vrtnarjenju. Pripravili smo nabor enoletnic za nostalgijo, ki jih bomo ponujali kupcem v našem vrtnem centru in trgovinici na vhodu v park. V prodajo bomo dali tudi posebej označene grofičine trajnice ter nabor grofičinih grmovnic, vse pod skupno streho znamke »Cvetlična kultura podeželja«.
Če se bo stvar prijela, imamo v mislih še linijo grofičinih lončnic in izbor pomladnega cvetja in grofičinih vrtnic – vse to s slik Marije Auersperg Attems.
Gre za poskus, da povežemo kulturno dediščino visoke in ljudske kulture oziroma likovne umetnosti in vrtnarske tradicije iz naši krajev. Menimo, da znajo tako ponujene rastline čustveno nagovoriti potencialne kupce, zato smo v ime vključili nostalgičnost. Ljudi opozarjamo na lastno, slovensko vrtno dediščino: rastline soustvarjajo videz krajine, ki naše kraje dela naše, obenem pa so te rastline preverjene skozi daljši čas in z njimi ni veliko dela.
V Arboretumu Volčji Potok vabimo tudi druge vrtnarje, da se pridružijo tej pobudi.
Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., Arboretum Volčji Potok
Članek je izšel v PVD katalogu Cvetje za poletje, ki je na voljo v Vrtnih centrih Arboretum in Cvetličarni Arboretum.
Za več informacij o projektu kliknite TUKAJ