Gospodarjenje z gozdom

Zaradi propadanja velikega jesena, se je jelševje v Hujski loki presvetlilo. Rastlinstvo se je že odzvalo na več svetlobe v gozdu. Da ne bo prišlo do širjenja rastlin, ki si jih v gozdu na želimo, npr. trstičevja, bo treba zmanjšati količino svetlobe, ki pride do tal, s sadnjo mladih dreves. Dokler ne bodo na voljo sadike proti jesenovemu ožigu odpornega velikega jesena, bomo sadili črno jelšo in posamezne gorske javorje. Drevesno sestavo v jelševju želimo ohraniti čim bolj naravno.

Smreke, ki se pojavljajo samosevno na robu Hujske loke, zastirajo tla v času rasti in cvetenja kronic. To zavira razvoj kronic, zato želimo imeti v mokriščnem delu Hujske loke čim manj smrek.

Na vzhodni tretjini Hujske loke je pas gozda, v katerem se 70 let ni gospodarilo. Razvoj je bil prepuščen naravi in površina je funkcionirala kot manjši rezervat. Po nasvetu strokovnih delavcev Zavoda RS za naravo bomo ta del Hujske loka ohranjali kot ekocelico. V njem je mnogo ležečega in stoječega mrtvega lesa, ki predstavlja dragocen življenjski prostor za razvoj različnih vrst žuželk. Zaradi goste zarasti je bogata flora mahov in praproti, kar je še ena zanimivost tega dela Hujske loke.

Dela v gozdu se po možnosti opravi pozimi, ko so tla močneje zamrznjena, ali v poletni suši. S tem se izogibamo poškodovanju tal.

Gospodarjenje z mokrimi travniki

Da bi Hujsko loko ohranili v čim boljšem stanju, smo v Arboretumu Volčji Potok opustili gnojenje travnih površin v Hujski loki in sosednjih površin. Nekatere samonikle cvetlice, npr. orhideje, na gnojenih travnikih propadejo.

Košnjo izvedemo poleti, da lahko seme kronic in drugih cvetlic dozori in se zaseje. Namesto košnje pride v poštev mulčenje, ki s kladivi ne seže v tla.

Vzdrževanje poti, mostov, ograje in spravilo vej in dreves, ki padejo na travnike, če je le mogoče izvedemo v poletni suši. Takrat so poškodbe tal manjše.

Besedilo: Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok

Fotografiji: Mateja Račevski in Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok