V naravi uspeva okoli dvesto vrst guzmanij. Središče razširjenosti je v srednji Ameriki, na jug po Andih do Ekvadorja in v brazilske tropske dežne gozdove. Večina jih poseda po drevesih in kamnitih stenah, kjer živijo kot prirastnice.
Listi se pri gumaniji zlagajo v rozeto tako, da pri dnu oblikujejo vodotesni lijak. V ta lijak se lovi deževnice, ki jo rastlina drži kot v rezervoarju, zajetju.
Vodotesni lijak guzmanije
Guzmanije večinoma živijo prirasle na veje visokih dreves, kjer se morajo same oskrbeti z vodo. Kar prestrežejo in zajamejo, to imajo. Tla so čisto predaleč, da bi jih lahko dosegle s koreninami. List iz »zajetja« v listnem lijaku pijejo vodo s posebnimi srkalnimi luskami.
Cvetovi se razvijejo v socvetjih, ki dolgo ohranjajo privlačnost. Večino barve jim dajejo prilisti (brakteje), ki niso del cveta in zato po oploditvi cveta ne propadejo. Medtem ko se cvetki odpirajo in ugašaj eden po eden dolge mesece, obarvani prilisti ostajajo privlačno sveže obarvani. Guzmanija lahko cveti pol leta.
Proti koncu cvetenja rastlina kar naenkrat umre. Prej čisto spodaj zaživijo »mladiči«, ki na veji prevzamejo mesto pokojne matere. Pri lepotnih guzmanijah, gojenih v lončkih, s temi mladiči ohranimo in razmnožimo rastlino.
V steklenjaku Arboretuma Volčji Potok je na ogled ducat okrasnih sort, ki so prikazane na fotografijah v članku Cvetoče ananasovke.
Razstava cvetočih ananasovk in orhidej v steklenjaku Arboretuma Volčji Potok
Besedilo: Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok
Fotografije: Matjaž Mastnak in Mateja Račevski, Arboretum Volčji Potok
