IGLICA
VEJICA Z IGLICAMI
DEBLO
VEJICA
LIST
Freemanov javor ima ime po Oliverju Freemanu, ki je v 30. letih 20. stoletja v Ameriškem državnem arboretumu (U.S. National Arboretum, Washington D. S.) križal rdeči javor (Acer rubrum) s srebrnim javorjem (Acer saccharinum). Križanci se pojavljajo tudi v naravi, kjer vrsti rasteta skupaj.
Sorta 'Armstrong' razvije ožjo krošnjo od osnovnega Freemanovega javorja. Primerna je za sončna mesta. Najbolje uspeva na svežih tleh. Na sušnih tleh se listi jeseni slabo obarvajo.
Ni za zbita in težka tla.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorto maklena 'Elsrijk' je začel prodajati nizozemski drevesničar Broerse leta 1953. Drevo ostane nižje in ožje od sejanega maklena; doseže 12-15 m višine in do 6 m širine. Jeseni se njegovo listje obarva rumeno oranžno. Na pepelasto plesen je ta sorta manj občutljiva od osnovne vrste.
Maklen 'Elsrijk' dobro prenaša vročino, sušo in močne vetrove. Na Nizozemskem je preizkušeno cestno drevo.
Glede tal je drevo prilagodljivo, ne prenese pa stoječe vode v tleh.
VEJICA
LIST
DEBLO
VEJICA
LIST
Kapadoški javor ima ime po Kapadokiji, pokrajini v notranjosti Male Azije.
Ime sorte 'Rubrum' nakazuje, da gre za rdečo različico kapadoškega javorja. Rdeče so mladike, torej enoletne in dvoletne vejice. Rdeči so tudi prav mladi listi, ko drevo spomladi odžene, a le prehodno, dokler ne ozelenijo. Za omejen čas so rdeči tudi listi na kresnih poganjkih. Jesenska barva je zlato rumena.
Drevo je zelo prilagodljivo iz zdržljivo. Ni primerno za težko ilovico in namočena tla.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
CVET
DEBLO
VEJICA
LIST
LIST
Je drevo sušnih prisojnih leg okoli Sredozemlja. V Sloveniji je redek in omejen na zahodne predele, kjer se čuti sredozemski podnebni vpliv. Cel drevored iz trokrpega javorja je v Kobilarni Lipica.
Posajeno drevo redko zraste višje od 10 m.
Je drevo za sončno mesto, kjer lahko preživi močno sušo. Prenaša pripeko, je dovolj odporno proti mrazu in se ne lomi v vetru.
VEJICA
LIST
PLOD
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
DEBLO
VEJICA
LIST
Ostrolistni javor je razširjen po celi Evropi do Urala in Kavkaza. Vrsta je razširjena daleč na vzhod, ker dobro prenaša celinsko podnebje, kako vročino in sušo poleti, kot zmrzal pozimi.. Dobra plat ostrolistnega javorja je tudi do, da se po poškodbah dobro brani pred širjenjem gliv z rane v les.
Drevesa dobro prenašajo veter, vendar veje niso posebno trdne. Ob žledu leta 2014 so se krošnje ostrolistnih javorjev močno lomile.
Kot drevoredno drevo je ostrolistni javor uporaben z omejitvami. Slabo prenaša sol, ki se jo pozimi trosi proti zamrzovanju cestišč, in slabo prenaša zbijanje tal, do katerega pride pri hoji in parkiranju na območju korenin. Včasih se pojavi medena rosa, to je sladek izcedek, ki z listov kaplja na tal in jih dela lepljiva.
Koreninski sistem je razmeroma plitev. Če ne poskrbimo za dovolj koreninskega rastnega prostora, lahko pride od dvigovanja robnikov in tlakov. Gost preplet javorjevih korenin ovira rast drugih rastlin pod tem drevesom.
V mestu je ostrolistni javor dobrodošle kot vrsta, ki daje zgodnjo čebeljo pašo. Cveti pred olistanjem, aprila. Z medičino in cvetnim prahom, ki sta v cvetovih, se priletavajo hraniti čebele, čmrlji in druge žuželke. Ostrolistni javor zacveti pri povprečni dnevni temperaturi 12 do 13 °C. Na odraslem drevesu lahko čebele v času cvetenja naberejo sestavine za deset kilogramov medu. Ob lipi, robiniji in maklenu je ostrolistni javor četrta najmedovitejša drevesna vrsta.
Debla posajenih sadik je treba z trstičjem ali premazom zaščititi pred sončnim ožigom.
Sorta ostrolistnega javorja 'Emerald Queen' ima v mladostihitro rastin znatno ožjo krošnjo od osnovne vrste. Glavne veje se sprva razvijajo navpično in se šele kasneje položijo in razvijejo ovalno zaokroženo krošnjo. Drevo sorte 'Emerald Queen' s pričakovano višino 15-18 m ostane za tretjino nižje od ostrolistnih javorjev iz narave. V širino lahko zraste 8-10 m. Sorta ima poleti svetlo zelene liste. Pred jeseni odpadejo, privlačno porumenijo, včasih pa potegnejo tudi na oranžno.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
PLOD
PLODOVI
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
CVETOVI
VEJICA
LIST
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
LIST
PLOD
CVET
PLOD
CVET
Drevo zraste 12-15 m visoko in postane 6-8 (10) m široko
Ima jasno izraženo eno deblo do vrha krošnje in je hitre rasti. Mlado ima široko stožčasto krošnjo s pokončnimi vejami. Z leti se glavne vejo položijo do vodoravne.
Listi so temno zeleni in nekoliko bleščeči. Jeseni se lepo obarvajo. Drevo jeseni pozno odvrže liste, kar lahko povzroči lomljenje vej, če pade zgodnji pojavi zgodaj. Cvetovi v obliki rdečkasto rumenih mačic se pokažejo februarja ali marca. Jelševih »storžkov« je lahko veliko na vejah.
Vrsta je oporna na mraz in veter.
Uporabnost v mestu je dobra. Problematične so lahko plitvo razvije korenine.
Spaethova jelša je nastala leta 1908 na Nizozemskem in sicer s križanjem japonske jelše (Alnus japonica) s srčnolistno jelšo (Alnus subcordata) iz Zakavkazja.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
VEJICA
LIST
CVET
VEJICA
LIST
LIST
PLODOVI
LIST
CVET
VEJE
VEJICA
LIST
CVET
TRNI
LIST
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
VEJICA
LIST
PLOD
CVETOVI
VEJICA
LIST
PLOD
LIST
LIST
LIST
PLOD
CVET
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je nastala leta 1990 v Belgiji. Posebna je zaradi izrazite stebraste rasti. Doseže 12 m višine, krošnja do 2 m širine.
Kot osnovna vrsta belega gabra je tudi ta sorta zelo prilagodljiva. Če so tla dovolj vlažna, prenese močno pripeko. Vrsta je odporna proti mestnemu okoljskemu stresu, razen proti soli v tleh, in se ob močnem vetru ne lomi.
Krošnja sorte ‘Lucas’ ostaja ožja in bolj kompaktna kot pri sorti ‘Frans Fontaine’. Dobro prenaša obrezovanje.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
VEJICA
LIST
