DEBLO
VEJICA
LIST
Sorto maklena 'Elsrijk' je začel prodajati nizozemski drevesničar Broerse leta 1953. Drevo ostane nižje in ožje od sejanega maklena; doseže 12-15 m višine in do 6 m širine. Jeseni se njegovo listje obarva rumeno oranžno. Na pepelasto plesen je ta sorta manj občutljiva od osnovne vrste.
Maklen 'Elsrijk' dobro prenaša vročino, sušo in močne vetrove. Na Nizozemskem je preizkušeno cestno drevo.
Glede tal je drevo prilagodljivo, ne prenese pa stoječe vode v tleh.
DEBLO
VEJICA
LIST
Kapadoški javor ima ime po Kapadokiji, pokrajini v notranjosti Male Azije.
Ime sorte 'Rubrum' nakazuje, da gre za rdečo različico kapadoškega javorja. Rdeče so mladike, torej enoletne in dvoletne vejice. Rdeči so tudi prav mladi listi, ko drevo spomladi odžene, a le prehodno, dokler ne ozelenijo. Za omejen čas so rdeči tudi listi na kresnih poganjkih. Jesenska barva je zlato rumena.
Drevo je zelo prilagodljivo iz zdržljivo. Ni primerno za težko ilovico in namočena tla.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
LIST
Je drevo sušnih prisojnih leg okoli Sredozemlja. V Sloveniji je redek in omejen na zahodne predele, kjer se čuti sredozemski podnebni vpliv. Cel drevored iz trokrpega javorja je v Kobilarni Lipica.
Posajeno drevo redko zraste višje od 10 m.
Je drevo za sončno mesto, kjer lahko preživi močno sušo. Prenaša pripeko, je dovolj odporno proti mrazu in se ne lomi v vetru.
DEBLO
VEJICA
LIST
Ostrolistni javor je razširjen po celi Evropi do Urala in Kavkaza. Vrsta je razširjena daleč na vzhod, ker dobro prenaša celinsko podnebje, kako vročino in sušo poleti, kot zmrzal pozimi.. Dobra plat ostrolistnega javorja je tudi do, da se po poškodbah dobro brani pred širjenjem gliv z rane v les.
Drevesa dobro prenašajo veter, vendar veje niso posebno trdne. Ob žledu leta 2014 so se krošnje ostrolistnih javorjev močno lomile.
Kot drevoredno drevo je ostrolistni javor uporaben z omejitvami. Slabo prenaša sol, ki se jo pozimi trosi proti zamrzovanju cestišč, in slabo prenaša zbijanje tal, do katerega pride pri hoji in parkiranju na območju korenin. Včasih se pojavi medena rosa, to je sladek izcedek, ki z listov kaplja na tal in jih dela lepljiva.
Koreninski sistem je razmeroma plitev. Če ne poskrbimo za dovolj koreninskega rastnega prostora, lahko pride od dvigovanja robnikov in tlakov. Gost preplet javorjevih korenin ovira rast drugih rastlin pod tem drevesom.
V mestu je ostrolistni javor dobrodošle kot vrsta, ki daje zgodnjo čebeljo pašo. Cveti pred olistanjem, aprila. Z medičino in cvetnim prahom, ki sta v cvetovih, se priletavajo hraniti čebele, čmrlji in druge žuželke. Ostrolistni javor zacveti pri povprečni dnevni temperaturi 12 do 13 °C. Na odraslem drevesu lahko čebele v času cvetenja naberejo sestavine za deset kilogramov medu. Ob lipi, robiniji in maklenu je ostrolistni javor četrta najmedovitejša drevesna vrsta.
Debla posajenih sadik je treba z trstičjem ali premazom zaščititi pred sončnim ožigom.
Sorta ostrolistnega javorja 'Emerald Queen' ima v mladostihitro rastin znatno ožjo krošnjo od osnovne vrste. Glavne veje se sprva razvijajo navpično in se šele kasneje položijo in razvijejo ovalno zaokroženo krošnjo. Drevo sorte 'Emerald Queen' s pričakovano višino 15-18 m ostane za tretjino nižje od ostrolistnih javorjev iz narave. V širino lahko zraste 8-10 m. Sorta ima poleti svetlo zelene liste. Pred jeseni odpadejo, privlačno porumenijo, včasih pa potegnejo tudi na oranžno.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
Drevo zraste 12-15 m visoko in postane 6-8 (10) m široko
Ima jasno izraženo eno deblo do vrha krošnje in je hitre rasti. Mlado ima široko stožčasto krošnjo s pokončnimi vejami. Z leti se glavne vejo položijo do vodoravne.
Listi so temno zeleni in nekoliko bleščeči. Jeseni se lepo obarvajo. Drevo jeseni pozno odvrže liste, kar lahko povzroči lomljenje vej, če pade zgodnji pojavi zgodaj. Cvetovi v obliki rdečkasto rumenih mačic se pokažejo februarja ali marca. Jelševih »storžkov« je lahko veliko na vejah.
Vrsta je oporna na mraz in veter.
Uporabnost v mestu je dobra. Problematične so lahko plitvo razvije korenine.
Spaethova jelša je nastala leta 1908 na Nizozemskem in sicer s križanjem japonske jelše (Alnus japonica) s srčnolistno jelšo (Alnus subcordata) iz Zakavkazja.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je nastala leta 1990 v Belgiji. Posebna je zaradi izrazite stebraste rasti. Doseže 12 m višine, krošnja do 2 m širine.
Kot osnovna vrsta belega gabra je tudi ta sorta zelo prilagodljiva. Če so tla dovolj vlažna, prenese močno pripeko. Vrsta je odporna proti mestnemu okoljskemu stresu, razen proti soli v tleh, in se ob močnem vetru ne lomi.
Krošnja sorte ‘Lucas’ ostaja ožja in bolj kompaktna kot pri sorti ‘Frans Fontaine’. Dobro prenaša obrezovanje.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Je drevesna vrsta južne Evrope, severne Afrike in Himalaje, kjer uspeva do 2500 m nad morjem. V naravi se zadovolji z zelo revnimi tlemi na skalovitih pobočjih in na kraškem svetu.
Plodove ima okrogle in dober centimeter debele. Tanka plast mesa okoli semena je v času zrelosti sladka in užitna.
Koprivovec sadimo na sončne in tople lege, kjer dobo prenaša pripeko in sušo. Glede tal je zelo prilagodljiv. Mladim rastlinam lahko pozimi pozebejo mladike.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Rumeni dren je rumen zaradi pomladnega cvetja, ki se pojavi približno takrat kot pri forzitiji. V naravi raste kot mnogovejnati grm, mogoče pa ga je vzgojiti enodebelno in v tem primeru je drevo. Ostane nižje drevo, ki bo zraslo do 6 in največ do 8 metrov višine.
Plodovi se obarvajo konec poletja. So drenulje, ki so užitne, a surove kisle in trpke.
Rumeni dren je za sončno mesto. Prenese močno osončenost, ekstremno sušo, mraz in mestni okoljski stres. Občutljiv je na zbita tla, kar omejuje njegovo rabo v mestu.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta ameriškega jesena 'Autumn Purple' je v prometu od leta 1956. Tako kot vrsta tudi sorta izvira iz ZDA.
V mladosti hitro raste. Mladostna stožčasta krošnja se kasneje zaobli. Oblika krošnje je pri sorti 'Autumn Purple' gosteje razvejana, oblikuje bolj pokončno krošnjo in raste nekoliko počasneje od sejanca. Doseže 15-18 m višine.
Obnese se kot drevoredno in parkovno drevo. Odporno je proti vetru. Čeprav ima najraje sveža tla, se prilagodi tudi na sušne razmere.
Je moški klon jesena, zato ne zasipa okolice s semeni. Zaenkrat sorta 'Autumn Purple' ni dovzetna za bolezensko odmiranje jesenov.
Jesenska barva potegne ne purpurno.
DEBLO
VEJICA
LIST
Pensilvanski javor je doma v ZDA, predvsem vzhodno od Skalnega gorovja (Rocky Mountains) po mokrih dolinah in močvirjih.
Drevo lahko doseže 20 m višine in je v mladosti ožje krošnje kot nesortni sejanci. Sorta 'Cimmzam' je moški klon, zato ne rojeva plodov. Jeseni se obarva oranžno do purpurno rdeče.
Drevo najbolje uspeva na sončni legi in v globokih rodovitnih tleh. Tla so lahko mokra do zmerno suha. Sorta je odporna proti vetru.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je različica gledičevka za mestno okolje. Je brez nevarnih debelnih trnov ali pa jih razvije le izjemoma, ostane vsaj za polovico nižja in ne oblikuje dolgih strokov, ki bi smetili tla pod njo. Drevo v mladosti zelo hitro raste in oblikuje odprto krošnjo s široko iztegnjenimi vejami. Koliko zrase drevo v višino, lahko zraste krošnja v širino, toda praviloma ostane za tretjino ožje.
Gledičevka dobro prenaša mestno okolje in je specialistka za preživetje hudih suš. Sorta 'Skyline' ima kompaktnejšo krošnjo in je zato bolj priljubljene v drevoredih od divje različice. Jeseni se listje rumeno obarva.
Ko poleti cveti, čebele najdejo na njej pašo.
Prvo zimo je drevo priporočljivo zaščititi z debelo plastjo listja nad koreninsko grudo in z rogoznico iz trsja okoli debla.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Sorta je bila selekcionirana izmed sejancev kitajskega nepozebnika Hamamelis mollis in severnoameriškega Hamamelis vernalis.
Sortni pridevek brevipetalus pomenis kratkimi venčnimi listki. V primerjavi s sortami vmesnega napozebnika (Hamamelis × intermedia) ima 'Brevipetala' res krajše rumene jezičke - venčne listke. Ker pa so cvetovi bolj na gosto nanizani, to v ničemer ne vpliva na manjšo privlačnost sorte 'Brevipetala'.
Med drugimi nepozebniki zbuja pozornost s toplo, temno rumeno barvo cvetov.
Jelena Kovačič, poročena de Belder, je v slovenski vrtnarski stroki dobro znana. Veliko danes opaznih strokovnjakov s širšega področja vrtnarstva je v osemdesetih in devetdesetih potrkalo na vrata Jelene de Belder v Kalmthoutu v Belgiji in tam opravljalo poletno delo in strokovno prakso, ki jih je zaznamovala za celo življenje. Jelena je bila velik pedagog, navdihovalec mladih ljudi.
Jelena de Belder je tudi sama vzgajala nove sorte rastlin. Nepozebniki so ji bili posebno ljubi, saj jo je z njimi vezal začetek zakona z Robertom de Belderjem. Najboljše nove sorte je imenovala po družinskih članih. Nepozebnik 'Diane' je imenovan po njuni hčeri.
Sorti je angleško Kraljevo hortikulturno društvo (RHS) leta 1993 podelilo »Nagrado za vrtno odličnost« (Award of Garden Merit), ki jo dobijo le najboljše vrtne rastline.
Jelena de Belder je širši slovenski javnosti postala znana s serijami dokumentarnih oddaj TV Slovenija, ki so v letih 1994 do 2003 zbudile mnogo zanimanja. Avtor oddaj je bil Stane Sušnik. Zadnja serija, ki je nosila naslov »Okus po plodovih«, je prišla na spored v letu, ko je Jelena de Belder umrla. Smrt jo je dohitela v morju, na poletnih počitnicah na Krku. Celo življenje se je rada vračala v Slovenijo in Jugoslavijo.
Jelena in Robert de Belder sta imela dva otroka, hčer in sina. Sorta nepozebnika 'Frederic' nosi ime po njunem vnuku, Fredericu Van Strydoncku, sinu Diane de Belder.
Sorto je treba povohati. Diši sveže, po ravno odprtih cvetovih pomarančevca.
Sorta nepozebnika ‘Jelena’ je dobila ime po Jeleni de Belder. V začetku petdesetih let je Jelena Kovačič bivala v Zundertu (Nizozemska) kot pripravnica v drevesnici g. Lombartsa. V spominu ji je ostal članek v nemški reviji ‘Deutsche Baumshule’ o stari in zaraščeni drevesnici v Kalmthoutu (Beligija), ki sta jo kupila brata De Belder. V članku je Gerd Krüssman pisal o velikih in redkih stevartijah in nepozebnikih. Jelena si je želela videti te rastline, sposodila si je kolo in naredila “ najdaljši kolesarski izlet v celem življenju” – to je bilo 18 km med Zundertom in Kalmthoutom. Jelena se je pogovarjala z obema bratom o tem, da bi narezali potaknjence nepozebnikov; vsi trije so se navdušili in prvo serijo potaknjencev naredili še isti dan. Čez nekaj mesecev je postala Jelena žena Roberta de Belderja, ki ji je obljubil, da bo, če bosta uspešna pri vzgoji nepozebnikov, najlepšega z oranžnimi cvetovi imenoval ‘Jelena’. Mladi par je medene tedne preživel v Sloveniji. Ko sta se 20. januarja vrnila domov, se je več potaknjenih nepozebnikov že ukoreninilo in zacvetelo. Naslednji dan je imel Robert poslovni sestanek v Londonu, kamor je vzel s seboj vejico novo imenovane sorte ‘Jelena’, da bi jo pokazal na Kraljevem vrtnarskem združenju (RHS). Vrnil se je z “Nagrado za odlično vrtno rastlino” (angl. Award of Garden Merit) zanjo. Leta 1992 je bila ista sorta nagrajena še s “Spričevalom odličnosti” (angl. First Class Certificate). Odlomek iz članka Abrahama Rammelooja “Jelena and the Arboretum Kalmthout”, 2004. Prevod v slovenščino Matjaž Mastnak. |
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
Virginijski nepozebnik izvira iz Severne Amerike in ima ime po zvezni državi Virginiji. Cveti pozno jeseni, ko med zelenim listjem rumene cvetove komaj zaznamo. Včasih listje odpade, ko cvetovi še cvetijo, in takrat ga lahko za kratek čas doživimo kot okrasno rastlino.
V drevesničarstvu se virginijski nepozebnik uporablja kot podlaga za cepljenje žlahtnih zgodnje spomladanskih sort. Večina grmov virginijskega nepozebnika v parkih ni bila načrtno posajena, temveč je nastala s propadom žlahtne cepljene krošnje. Virginijski nepozebnik je zelo živahne rasti. Če vrtnar ne izreže divjaka takoj, ko se pokaže, lahko v nekaj letih povsem preraste sorto in jo zaduši.