Voda je za rastline izrednega pomena. Pri pomanjkanju vode rastline izgubijo napetost v tkivih, zato začnejo veneti. Ker je veliko biokemičnih procesov vezanih na vodo, njeno pomanjkanje onemogoča normalno rast in razvoj rastlin. Zato je zalivanje eno najbolj pomembnih vrtnarskih opravil. Na to, da moramo zaliti zadosti in ob pravem času, smo že opozorili. Poleg količine pa moramo paziti tudi na to, kako zalivamo. Glavni načini zalivanja so: namakanje, kapljično zalivanje, razni načini pršenja itd.
Lahko se odločimo za katerikoli način, pomembno je predvsem, da smo pri izbiri pršilnikov oz. šob pozorni na to, kako velike so kapljice, ki jih naredijo. Glavno pravilo je, manjše kot so kapljice, lepše in učinkoviteje bomo zalili. In zakaj naj bi bile kapljice pri zalivanju čim manjše? Drobne kapljice lepše sedejo na zemljo in se lepo vežejo na substrat. Tako ni nevarnosti, da bi se nekontrolirano premeščale. To v praksi pomeni, da se voda ne spira in ne odteka izven dosega rastlin. Taka površinska voda gre namreč v nič. Po zalivanju z razpršilci, ki proizvajajo drobne fine kapljice, ostane zemlja rahla in se ne zaskori. Zalivanje z drobnimi kapljicami ima dvojni pozitivni učinek: boljši izkoristek porabljene vode in rahlo zemljo, v kateri rastline bolje uspevajo.
Neprekinjen curek, je navadno dober le za čiščenje tlakov.
Z razpršilcem namenjenim zalivanju občutljivih rastlin, so kapljice manjše in ne zaskorjijo zemlje. Rastline bolje uspevajo, kajti površina tal ostane propustna.
Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.