Prvi poskusi klasifikacije živih bitij segajo daleč nazaj v zgodovino človeštva. Že antični filozofi so poskušali razvrstiti rastlinske in živalske vrste v neke sisteme. Največji korak v klasifikaciji živih bitij je pomenilo delo švedskega biologa Karla Linné. Žive organizme je razvrstil najprej na večje skupine in te zopet na manjše, tako da je prišel do posamezne vrste. Skupine je oblikoval na temelju podobnosti v telesni zgradbi in glede na sorodnost. Linnéjev klasifikacijski sistem deli živa bitja na kraljestva, kraljestva deli na debla, ta se delijo na razrede, razredi na rede, redi na družine, družine na rodove in rodovi na vrste. Vrsta je osnovna sistematska enota.
Vsako živo bitje je v znanstvenem jeziku zapisano z dvojnim latinskim poimenovanjem: z imenom rodu in vrste ( vrstni pridevek). Prva beseda v imenu označi rod in jo zapišemo vedno z veliko začetnico. Drugo ime je vrstni pridevek in skupaj z rodovnim opredeli vrsto in se piše z malo začetnico. Znanstvena imena so v latinščini in se v tej obliki pojavljajo v znanstvenih delih. S tem je omogočena mednarodna uporabnost znanstvenega dela.
Ko se boste sprehajali po Arboretumu, vam bodo tablice, obešene na rastlinah povedale sledeče:
Fagaceae – bukovke …………………družina,
Quercus robur L. ……………………… latinsko ime (rod, vrsta); L. pomeni Linné – botanik, ki je rastlino uvrstil v sistem,
dob………………………………………slovensko ime.
Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.
