NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO
Spoštovani g. Mastnak,
večkrat na raznih oddajah spremljam vaše nasvete, tudi glede dreves, zato se obračam na vas za pomoč.
Pred hišo v Kopru smo pred cca. 20 leti posadili lipo, ki je vsa leta lepo rastla in se razvila v pravo košato drevo. Pred 2 letoma smo pod njo in okoli nje v obsegu krošnje naredili poseg, ki jo je očitno zelo pretresel. Naredili smo kamniti tlak cca. 4 m2 in postavili kamnito mizo ter klopci. Za ta poseg smo izkopali cca. 10 cm v globino (vidno na sliki). Poleg tega smo prenovili travnik okoli nje (prekopali zemljo, poravnali in zasadili novo travo). Vse to smo delali v poletnem času, ko je bila lipa zelo košata. Že naslednjo sezono in sedaj že drugo 2 leto lipa ne razvije krošnje kot običajno. Naredi zelo majhne liste in sence pod njo skoraj ni. Prej smo vsako leto porezali zelo veliko poganjkov znotraj krošnje, vej ipd. Sedaj nič več.
Vljudno prosimo za vašo pomoč glede opisane zadeve.


Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:
Kolikšen delež korenin ste s posegom prizadeli, toliko je vaša lipa sama reducirala krošnjo. Korenine in krošnja so soodvisni, drug drugega podpirajo in poseg v en del prizadene drugega. Redukcija krošnje je samoprilagoditev drevesa na poškodbe korenin, ki jih je doživelo.
Ljudje imajo napačen vtis, da je korenin v zemlji toliko kot krošnje nad zemljo. V resnici je korenin za približno 20 % krošnje, torej se vsaka uničena korenina v krošnji pozna petkratno. Dodatna omejitev za uspevanje korenin je globina, kjer lahko rastejo. Velika večina se jih razvije med 15 in 45 cm globine: zgoraj je presuho, nižje premalo zračno. Če ste sredi sredozemskega poletja odstranili ali prekopavali zgornjih sloj zemlje, niste uničili samo korenin, ki ste jih fizično poškodovali, ampak tudi tiste, ki so rasle 15 cm pod nivojem odkopanih tal, ker so se z zemljo vred presušile. Kakor se vi pod vodo utopite, se korenine v presušeni in pregreti zemlji posušijo in odmrejo.
Težava je tudi v tem, da Obala za lipo ni idealna izbira. Je presuho in prevroče zanjo. Iz slike vidim, da gre za velikolistno lipo (Tilia plathyphyllos), ki je vrsta za deževni del Slovenije. Že če bi bili posadili lipovec (Tilia cordata), bi bilo to bolj modro, ker prenese več poletne suše in vročine. Kot drevo za senco sta na Obali bolj preverjena murva (dobite lahko sorte brez plodov, da ni packarije) ali koprivovec.
Kaj lahko naredite? Letos poleti zalivajte v suši 1x na 10 dni s toliko vode, da bo prišla pol metra globoko. Območje korenin je vertikalna projekcija krošnje + 1,5 m navzven, pravi nemški standard, in tega morate zaliti. Naslednje leto, zgodaj spomladi, pognojite z mineralni gnojilom (spraviti ga morate pod travno rušo) in skrbite, da se tla vsaj do srede maja ne presušijo. Želim vam, da bi si lipa opomogla, čeprav jamstva za to ni. Lipa je živo bitje in se ta obnašajo individualno.