Konec avgusta se poletje že počasi preveša v jesen, zato je 24. avgust, ko goduje sv. Jernej, primeren čas za spravilo pridelkov, sečnjo dreves, nabiranje lešnikov in zelišč ter trgatev. V Slovenskih goricah so tako prav na god sv. Jerneja v vinogradih postavljali klopotce, da so branili grozdje pred ptiči. Ljudske vraže pravijo, da je sv. Jernej, ki naj bi bil eden izmed dvanajstih Kristusovih apostolov, varoval leske – kogar bi zalotil, da trga nezrele lešnike, se ne bi nikdar več vrnil domov. Kmetje so si na Jernejevo želeli lepega vremena, saj kot pravi ljudski pogovor, se »Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen nareja!«
Sv. Jernej je ponavadi upodobljen kako nosi kožo čez roko, v drugi roki pa nož, saj naj bi po legendi pretrpel mučeniško smrt v Armeniji tako, da so mu živemu potegnili kožo s telesa in mu na koncu še odsekali glavo. Sv. Jernej je bil tako prvi znanilec prihajajoče jeseni in na Koroškem so še v 20. st. na ta dan kmetje darovali žito za cerkev, da bi se zahvalili za pridelek. Največkrat so darovali ajdovo, proseno in pšenično zrnje, ki so ga v jesenskem obredu povezali z orlovo praprotjo, ki naj bi po ljudskih verovanjih omogočala stik z nevidnimi svetovi.
Najbolj je bil sv. Jernej znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane na 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile t.i. jernejevo ali šentjernejsko maslo, ki so ga čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja. God sv. Jerneja so najbolj praznovali na Koroškem – mladi so se že zgodaj zjutraj podali na planino, kjer so cel dan nabirali zdravilna zelišča, zvečer pa so imeli veselico, med katero so si moški za klobuk zataknili vejice rododendrona in zaplesali z ženami. Poleg rododendrona in baldrijana, s pomočjo katerega so zdravili depresije, migrene in nespečnost, so na planini nabirali tudi encijan, arniko ter islandski lišaj ali planinski mah, ki je pomagal pri bolečinah v prsih in kašlju ter planinski kolmež, ki je prispeval k zdravljenju črevesnih in želodčnih težav.
Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta
