V letošnjem Cankarjevem letu praznujemo stoletnico našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki je v svojem delu Bela krizantema zapisal: »Izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indicum L.).« Ter: »Krizantema je najlepša cvetica na svetu, ampak če si jo vtakne v gumbnico berač, ostane berač navsezadnje vendarle berač.«
Švedski botanik Carl Linné je sestavil zanjo poetično ime ZLATI CVET SREČE iz kombinacije grških besed »chrysous«, kar v prevodu pomeni zlato in »anthemon«, kar pomeni cvet.
Krizantema ima po svetu različen pomen. V evropskih državah pomeni krizantema znak minljivosti, smrti, žalovanja za umrlimi in kesanja, na Daljnem vzhodu pa je cvet krizanteme »plemenit cvet«. Kitajci pregovor pravi: »Če želiš biti srečen vse življenje, vzgajaj krizanteme«, saj pri njih ponazarja veselje, optimizem, resnico in dolgo življenje. Na Japonskem jo je cesar izbral za svoj osebni simbol, zato se ponaša v grbu japonskih cesarjev in simbolizira moč in vrhovno oblast. Če tam nekomu podarimo krizantemo, mu s tem zaželimo dolgo in srečno življenje.
Zanimivo je tudi, da se je našlo mesto zanje tudi v kulinariki. Iz določenih sort kuhajo čaj iz krizantem. Njegovi zdravilni učinki pripomorejo k hitrejšem okrevanju pri gripi. V Koreji je znana alkoholna pijača »gukhwaju« – riževo vino aromatizirajo s cvetovi krizanteme, Kitajci kuhane liste uporabljajo kot zelenjavo, cvetne liste pa za aromo primešajo v gosto juho iz kačjega mesa, Angleži cvetne glavice in cvetne liste uporabljajo v solatah s tofujem, posušene pa dajejo v juhe. Svoje mesto so krizanteme dobile tudi v medicini in pri izdelavi naravnih insekticidov.
Krizanteme lahko v grobem razdelimo na velikocvetne, ki se jih goji predvsem za rezano cvetje, in drobnocvetne, ki se jih goji v loncih in tudi za rezano cvetje.
Vzgoja velikocvetnih krizantem ima določene posebnosti:
- z odstranjevanjem stranskih poganjkov vzgojimo velike cvetove
- ker so rastline kratkega dne, jih moramo »siliti«, kar pomeni, da rastline zatemnimo s črno folijo, ko dosežejo 60 % višine. Čas temnjenja je odvisen od sorte (12 do 14 ur). Od sorte je tudi odvisno, koliko časa se to izvaja, da preide v generativno fazo.
Lončne krizanteme nudijo več možnosti vključevanja v prostor:
- lahko jih posadimo v okrasne lonce pred vhodom
- z njimi zasajamo gredice
- manjše lahko vključimo v nasadke in cvetlična korita
- na grobove jih postavimo namesto šopka
Krizanteme so res zelo vsestranske rastline.
Pripravila: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.
