Pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum), znan tudi pod imenom kronica ali norica, nas z belimi zvonastimi cvetovi razveseljuje že v prvih pomladnih dneh. Samo steblo rastline je brez listov, le na vrhu je podaljšano v nekaj centimetrov dolg listič. Iz čebulice v tleh raste do pet ozkih listov. Rastlina ima čebulico precej globoko (do 20 cm) v tleh, razmnožuje pa se tako z delitvijo čebulice kot s semeni. Zanimivost v življenju rastline je, da jo oprašujejo čebele in metulji, semena pa raznašajo tudi mravlje. Zanimivo je tudi, da spada v družino narcisevk in red beluševcev. Dobro je vedeti, da je rastlina strupena. Cveti od februarja do aprila. Raste na s hranili bogatih vlažnih apnenčastih tleh, predvsem v listnatih gozdovih ter na vlažnih travnikih. Najbolj ji ustreza polsenca, če pa so tla zelo mokra pa uspeva tudi na polnem soncu. Vrsto najdemo po skoraj celotni Sloveniji, od nižine do višjih predelov.
Ima tudi sorodnika, ki je veliko bolj redek in ogrožen. To je poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), ki ga najdemo na močvirnih nižinskih tleh le v nekaterih delih Slovenije. To vrsto razlikujemo od pomladanskega sorodnika po tem, da ima daljše cvetno steblo in liste (do pol metra dolge), manjše in številčnejše cvetove, in cveti kasneje, od maja do junija.
Besedilo: Andreja Škvarč, Zavod RS za varstvo narave
Zanimive povezave
1. Hujska loka
2. Kronica
Zakaj je toliko kronic in nič zvončkov?
Kaj pa, če kronice prekrije sneg?
Veste, da kronice dišijo?
Zakaj so kronice strupene?
3. Pet hektarjev kronic v Arboretumu Volčji Potok
4. Kronice so zavarovana rastlinska vrsta
5. Črna jelša
6. Veliki jesen
7. Habitatni tip
8. Prednostno varstvo
9. Jelševje
10. Rastline v Hujski loki
11. Živali v Hujski loki
12. O mokriščih
13. Ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja v jelševju v Hujski loki
14. Gospodarjenje z gozdom in mokrimi travniki v Hujski loki
Fotografija: Mateja Račevski, Arboretum Volčji Potok
