Junij je primeren mesec, da se naučimo ločevati lipo (Tilia platyphyllos) od lipovca (Tilia cordata), če tega seveda še ne znamo. Da ne bo pomote: gre za dve različni drevesni vrsti in ne morda za žensko in moško drevo. Nad razpotjem pri jezeru rastejo drevesa lip in lipovcev druga ob drugem, zato je tu najprimernejši kraj za uk.
Poglejmo si najprej liste: listi lipe so opazno večji, in če pogledamo na spodnjo stran, opazimo v pazduhah žil šopke belih dlačic. Pri lipovcu, imenovanem tudi majhnolistna lipa, so te dlačice rjave. Pozornost naj velja tudi cvetju: pri lipi so v enem socvetju po trije cvetovi, pri lipovcu je nad ovršnim listom združenih 5-15 cvetov. Pri lipi so socvetja viseča, pri lipovcu štrlijo izza listov v vse smeri. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.
Listje lipe
Listje lipovca
Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih (pa tudi nemških) pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca; doživi celo 1000 let. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Dišeče cvetje obeh vrst nabirajo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Lipa in lipovec sta v Sloveniji avtohtona.
Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 13-14.
