V Arboretumu Volčji Potok nadaljujemo s predstavljanjem cvetlic, ki jih je na tihožitjih upodobila slikarka Marija Auersperg Attems. Letos bo na južni strani pristave zacvetel vrt s cvetlicami z njenih slik. Zdaj so na gredah v polnem cvetju mačehe.
Mačehe so naslikane na dveh slikah Marije Auersperg Attems, ki sta v javnih zbirkah v Sloveniji. Cvetovi so majhni, ker to še niso bile mačehe, kot jih poznamo danes.
Tribarvna vijolica
Na sliki »Cvetlice«, datirani med leti 1840-1850 (zanjo skrbi Narodni muzej Slovenije), je tribarvna oziroma divja vijolica (Viola tricolor). Ta je glavna materinske vrsta sodobnih mačeh.
Detajl s slike Marije Auersperg Attems
Tribarvna vijolica
Cvetlica je njivski plevel in dejansko cveti od zgodnjega do poznega poletja, tako kot druge rastline v šopku. Ima dolge cvetne peclje in takšne je slikarka tudi naslikala. Za vrtno rabo so selekcije z bolj izrazitimi barvami, recimo takšne, kot so te s slike. Dve vijolici namreč nista popolnoma enaki, razlikujejo se po jasnosti in jakosti barv ter po risbi v cvetu. Odbrati lepše ni težko.
Na spodnjih treh venčnih listkih je v cvetu tribarvne vijolice črtni vzorec, ki ga ljudje razumemo kot estetski okras cveta. Narava ga je iznašla v drug namen. Je sporočilo čebelam in čmrljem, da se splača iti z rilčkom točno tja, kjer se te črte srečajo. Tem je cvetno grlo in na njegovem dnu s sladka pojedina.
Temno žametasta mačeha
Na drugem tihožitju je drugačna mačeha. Slika sicer nosi enako ime kot zgoraj omenjena, je datirana v isto desetletje in tudi v hrambi Narodnega muzeja. Mačeha na sliki je izrazito temna in baržunasta kot nebo na mlado poletno noč.
Detajl s slike Marije Auersperg Attems
Temno žametasta mačeha
Cvet je vrtnarska selekcija rogate vijolice (Viola cornuta). Vrtnarje so pri njej od nekdaj privlačili različki s temno vijoličnimi in purpurno vijoličnimi cvetovi in črnikasto risbo. Ohraniti jih je treba mimo semena, na vegetativen način. Glede na to, da sta imela slikarka in njen mož vrtove z izkušenimi vrtnarji, to ni smela biti težava.
Sodobna vrtne mačehe
Vrtne mačehe z velikimi cvetovi so nastale konec 19. stoletja. Prvi je leta 1896 o njih pisal švedski botanik Veit Wittrock, vendar je bilo na znanstveni opis, skladen z zahtevami botanične stroke, po spletu naključij treba čakati še 90 let. Po Wittrocku imajo mačehe danes ime Viola wittrockiana.
Sorte divjih vijolic se radovoljno križajo. Mačehe so namreč vijolice, toda vijolice, ki so se oddaljile od divjih, samoniklih vrst. Mačehe niso sad svobodne ljubezni iz narave. Vrtnarji so jih parili vse navzkriž in pri tem za starševske rastline uporabili divjo vijolico (Viola tricolor), rumeno vijolico (V. lutea), rogato vijolico (V. cornuta) in druge. Križanci so se tako oddaljili od izhodnih vrst, da jih obravnavamo kot samostojen takson.
Na vrt Marije Auersperg Attems v Arboretumu Volčji Potok smo posadili sodobne sorte mačeh s cvetnim videzom tistih mačeh s slik, a z bolj predvidljivim vrtnim »obnašanjem«. Ustvarjanje sort se je pri mačehah vrnilo k sortam z manjšimi cvetovi in tršato rastjo, ki zlahka prezimijo in niso tako sitne kot klasične »nagrobne« mačehe z velecvetovi, širšimi od 5 cm.
Ob obisku Arboretuma Volčji Potok se ustavite pred južnim pročeljem pristave in si oglejte prvo letošnje cvetje s slik Marije Auersperg Attems. Mačehe bodo na ogled do druge polovice aprila, vmes pa se jim bodo pridružile narcise in tulipani iz slikarkinih tihožitij.
Vabljeni k vrtu Marije Auersperg Attems, vsakokrat, ko nas obiščete!
Za več informacij o projektu kliknite TUKAJ
