Sprehod v naravo je koristna in priljubljena dejavnost ljudi vseh starosti. Izboljšuje razpoloženje in krepi imunski sistem. Mali cvetovi naznanjajo, da je prijetnejši del leta pred nami. Prišla je pomlad.
Cvetove trobentic, zvončkov, kronic, marjetic in spomladanskega žafrana zagotovo že poznate. Spodaj pa opisujemo tiste znanilce pomladi, ki jih morda še ne poznate. In vam postavljamo izziv. Skupaj z otroki jih poiščite v naravi.
V današnjih časih ima večina ljudi vedno pri roki telefon. Ko cvetlico najdete, jo slikajte. Doma is lahko fotografije uredite v foto-herbarij. Še bolj pa si boste cvetlice zapomnili, če jih v naravi narišete in pobarvate. Za to je ni treba odtrgati! Sedete na jakno, jih natančno opazujete in narišete s svinčnikom na papir brez črt. Če risba ne bo umetnina, nič zato. Vaša bo!
Za pomoč pri določevanju rastlin si pomagajte s spodnjimi slikami. Pri raziskovanju rastlinja pa pazite, da ne pohodite tudi drugih gozdnih prebivalcev.
Deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos)
Gozdna tla so pravo mesto za pouk v naravi. Poleg odmrlega listja in trhlega lesa lahko v tem času opazimo tudi bledo rumene cvetove deveterolisne konopnice. Že ime nam razkriva koliko listov bomo lahko našteli. Tri dlanasto deljene liste imajo, vsak s po tremi lističi. Devet listnih krp torej krasi vitko steblo. Drobni cvetki pa kot zvončki krasijo pusta tla.
Lapuh (Tussilago farfara)
Živo rumene cvetove lapuha boste opazili že od daleč. Rastejo ob poteh, za cesto, ob bregovih jezer in rek ter ob zvoženih poteh v gozdu. Smolo bi morali imeti, da ga ne bi srečali, tako pogost je. Moč in gradivo za rast cvetovi črpajo iz mesnatih podzemnih korenin, kjer imajo pravo zalogo hranil. In v tednih, ko jih lahko preseneti pozeba in pomanjkanje, jim lahko pride še kako prav. Že dolgo se rastlina uporablja v zdravilne namene, toda pozor – le v predpisanih količinah in predpisano dolgo.
Dvolistna morska čebulica (Scilla bifolia)
Modrina teh nežnih cvetlic je dih jemajoča. Tako krhke so! Ampak naj vas videz ne vara, znajo se braniti pred tistimi, ki bi jih hoteli pojesti – so zelo strupene. Njihova semena imajo oljnat del, ki se drži semena tako čvrsto, da morajo mravlje, da bi se posladkale z oljnatim priboljškom, do mravljišča odvleči tudi seme. Med potjo jim pogosto zdrsne, seme se odkotali in ob ugodnih pogojih zraste v novo modro zvezdico ali čebulinko, kot tudi pravijo morski čebulici.
Beli žafran (Crocus vernus albiflorus)
Beli žafran je manjši in kasneje zacveti kot njegov vijolični sorodnik pomladanski žafran. Ker obstajajo tudi pomladanski žafrani v beli različici, jih boste od belega žafrana zanesljivo ločili po notranjosti cveta. Pokukati moramo prav v sredino cveta. Beli žafran ima prašnike daljše od pestiča, pomladanski pa krajše.
Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
