- Težava – Drevesa se obravnava kot objekt, ki se ga lahko poljubno oblikuje. Drevesa niso objekt in se jih ne more poljubno oblikovati oziroma prilagajati našim potrebam. Drevesa so rastline, živa bitja, ki imajo svoje zakonitosti rasti in življenja in zahtevajo določene rastiščne pogoje. Razumevanje biologije drevesa je osnova za pravilno obrezovanje, na katerem temelji arboristika.
- Obglavljanje lahko izvede vsak, ki zna rokovati z motorno žago in ne potrebuje znanja o drevesu in rastišču. Obglavljanje pomeni odstranitev celotne krošnje oziroma najmanj 80 % žive krošnje, na takšen način drevesa uničimo in jih poškodujemo tako močno, da z leti postanejo nevarna za okolico. To je bila praksa, ki se je izvajala v mestih vse do sredine 80. let prejšnjega stoletja, nato so prišla nova spoznanja in ugotovitve, na kakšen način je treba pravilno obrezati drevo, da bo varno, zdravo, da mu bomo povzročili čim manj poškodb in da bo estetsko za okolico.
- Nekatera drevesa obglavljanje preživijo, druga se takoj posušijo, tretja propadejo v nekaj letih, namesto da bi rasla še desetletja. Obglavljenim drevesom se močno skrajša življenjska doba, z leti postanejo nevarna in skazi se njihova oblika.
- Drevesa morajo na igriščih zagotavljati varnost, morajo biti zdrava in ne smejo delati škode na objektih.
- Varnost otrok na otroškem igrišču zagotovimo z rednim obrezovanjem po modernih arborističnih metodah, tako da upoštevamo standarde za obrezovanje dreves. Drevje pregledamo še predno vstopimo v drevo, določimo ukrepe in začnemo z obrezovanjem. Vsi ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje teže adventivnih vej, ki v šopih izraščajo iz robov preostanka ogrodnih vej. Najprej krošnjo očistimo suhih, zalomljenih in obviselih vej, dvignemo profil krošnje, zmanjšamo krošnjo samo tam, kjer je potrebno, in zredčimo šope adventivnih vej, ki rastejo iz roba strohnjenih ostankov ogrodnih vej.
- Sanacija obglavljenih dreves je zahtevna, treba je imeti veliko znanja o drevju in metodah obrezovanja in o estetiki drevesa. Upam, da bo v prihodnosti čim manjša potreba po sanaciji obglavljenih dreves.
Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.
