Papeške vrtnice

Kliníjska opatija

Izvorno ime vrtnice: Abbaye de Cluny
Žlahtnitelj: Alain Meilland, 1993, Francija

Klinijska opatija je bila ustanovljena v 10. stoletju in je pripadala benediktincem. Ime nosi po burgundskem kraju Cluny. Med drugim se je v klinijski opatiji razvilo gregorijansko petje. Do dograditve bazilike svetega Petra v Rimu je bila katedrala v Clunyju največja krščanska cerkev na svetu.

Geslo benediktincev je Moli in delaj! (lat. Ora et labora!), kar pomeni, da morata tudi življenje menihov sestavljati molitev in delo. Po tem so se že od začetka benediktinci razlikovali od redov, ki pot do Boga odpirajo samo skozi molitev in kontemplacijo.

V Sloveniji od leta 2009 spet deluje Benediktinski priorat Svetega Cirila in Metoda Maribor, ki ima sedež v Limbušu.

Cistercijanska roža

Izvorno ime vrtnice: Rose de Cisteriens
Žlahtnitelj: Georges Delbard, 1998, Francija

Vrtnica ima ime po cistercijanih, pripadnikih cistercijanskega reda. Red je nastal kot reformirana veja benediktincev. Ime so dobili po kraju, kjer je leta 1098 zaživela prva cistercijanska opatija. Kraj ježi južno do Dijona v Burgundiji in nosi francosko ime Citeaux (izg. sitó). Ker je bil v tistih časih jezik pismenosti latinščina, so ime vasi pisali ko Cistercium, od tod cistercijani.

Citeaux leži sto kilometrov do Cluny-ja. Cluny-jska benediktinska opatija je v enajstem stoletju močno obogatela (od tod tudi zamisel, zgraditi največjo cerkev na svetu). S tem je bil povezan odmik od prvotno enostavnega meniškega življenja, ki je zapovedovalo preživljanje z delom lastnih rok.

Začetnik cistercijanov je Robert iz Molesma (1028-1111). Želel je ustanoviti skupnost, ki bi dosledno spoštovala izvorna benediktinska redovna pravila. Odklanjal je dohodke iz zakupnin, obresti in desetine. Njegov ideal je bilo preprosto življenja v odmaknjeni skupnosti in preživljanje z lastnim delom.

Tri leta po smrti je bil Robert iz Molesma oziroma iz Citeaux-ja razglašen za svetnika. Sveti Robert – opat goduje 17. aprila.

Pontinjíška opatijska cerkev

Izvorno ime vrtnice: Abbatiale de Pontigny
Žlahtnitelj: Pierre Orard, 2014, Francija

Pontinjíška opatija je bila ustanovljena leta 1114. Bila je druga od prvih štirih hčerinskih opatij cistercijanskega reda. Kraj Pontigny (izg. pontinjí) leži na severu Burgundije. Cistercijanski redovniki so v regijo uvedli vinogradništvo in trto sauvignon, ki daje še danes tam najpomembnejše vino.

Leto dni za pontinjíško opatijo je bila ustanovljena še klervojska opatija (po kraju Clairvaux, izg. klervó). Tam je postal opat Bernard iz Clairvaux-ja, ki je zaslužen za naglo širitev cistercijanskega reda po Evropi. V njegovem času so nastali trije cistercijanski samostani na slovenskih tleh in sicer v Vetrinju ob Vrbskem jezeru, v Kostanjevici na Krki in v Stični, po Bernardovi smrti pa še v porabskem Monoštru. Deluje samo še cistercijanski samostan v Stični. Bernard iz Clairvaux-ja je umrl 20. avgusta 1153. Dve desetletji kasneje je bil razglašen za svetnika in goduje 20. avgusta.

Med francosko revolucijo so samostan v Pontigny-ju razpustili in poslopja razdejali. Ostala je le opatijska cerkev, ki je še vedno največja med cistercijanskimi samostanskimi cerkvami.

Iterzenska samostanska roža

Izvorno ime vrtnice: Uetersener Klosterrose
Sortna koda: TAN99176
Žlahtnitelj: Evers (Tantau Rosen), 2006, Nemčija

Samostan so v Uetersenu (izg. íterzen) v bližini Hamburga ustanovili v 13. stoletju. To je bil ženski cistercijanski samostan. Ženska veje cistercijanskega reda namreč deluje od leta 1125 in je na višku svojega delovanje združevala devetsto samostanov.

Protestanti so samostan v Uetersenu razpustili, a je krajevno plemstvo posest spremenilo v ustanovo za plemiške dame, v kateri so tudi redovnice lahko nadaljevale življenje po ustaljenih tirnicah. Ustanova je bila namenjena nastanitvi in oskrbi neporočenih plemiških hčera. Ko so zaključile svojo tuzemsko pot, so jih pokopali na pokopališču, ki je del posestva in se ga drži ime pokopališče devic.

Ustanova v Uetersenu še vedno deluje, čeprav varovanke ne živijo več v nastambah na posestvu. Iterzenski samostan je razglašen za kulturni spomenik.

Sveti Nikolaj

Izvorno ime vrtnice: St. Nicolas
Žlahtnitelj: Robert James, 1950, Velika Britanija

Sveti Nikolaj iz Mire si je svetništvo prislužil kot škof v mestu, ki ga pod tem imenom ni več na zemljevidu. Danes je tam turška Demra.

Na prehodu iz tretjega v četrto stoletje, ko je živel zgodovinski Nikolaj, je bila Mira grško mesto na egejski obali Male Azije. Zgodaj je ostal brez staršev, zato je zanj skrbel stric, škof v Miri. V času cesarskega preganjanja kristjanov je bil zaprt in mučen. Kasneje je postal škof.

Nikolaj naj bi vse podedovano premoženje razdelil med reveže. V ljudskem izročilu je storil vrsto čudežev. Kot Jezus je umiril viharno morje in pripeljal ladjo varno v pristanišče – zato je zavetnik mornarjev. Po njegovem blagoslovu se je otroku odtaknila kost v grlu – zato je zaščitnik otrok. Po krivem obsojenim je rešil življenje tako, da je rablju na daljavo iztrgal meč iz rok. V času lakote je velel raztovoriti cesarjevo žito z ladje, a ga zato na ladji ni bilo nič manj. Reševal je ugrabljene, obujal je mrtve in še marsikaj.

Je pomemben svetnik katoliške in pravoslavne cerkve. Globoko je usidran tudi med Slovenci, saj mu je takoj za Devico Marijo posvečenih največ cerkva na naših tleh. Tudi ljubljanska stolnica je posvečena svetemu Nikolaju.

Med ljudstvom je znan kot Miklavž, ki s spremstvom obišče otroke na večer pred svojim godom, ki ga ima 6. decembra.

O vrtnici: Vrtnico je našel Robert James v kraju Sveti Nikolaj (angl. St Nicolas) v angleški pokrajini Yorkshire. Po rasti in lastnostih cveta jo uvrščamo med vrtnice damaščanke, ki slovijo po prijetnem vonju. Damaščanke cvetijo samo junija.

Sveti Andrej

Andrej se je preživljal kot ribič na Genezareškem jezeru. Bil je učenec Janeza Krstnika. Skupaj z Janezom Evangelistom sta bila navzoča,  ko je Janez Krstnik v reki Jordan krstil Jezusa. Videla sta, kako se je odprlo nebo in se je nanj spustil Sveti Duh. Naslednji dan sta stopila za Jezusom in bila pri njem v gosteh. Andrej je nato pripeljal svojega brata Simona, ki je dobil ime Peter, in postali so pri trije Jezusovi učenci oziroma apostoli.

Svetega Andreja se imenuje tudi Prvopoklicanega, ker je bil prvi Jezusov učenec. Po Jezusovi smrti je njegov nauk širil v raznih pokrajinah Male Azije, celinske Grčije in ob Črnem morju do Abhazije, pa tudi na območju današnje Rusije, Ukrajine in Romunije. Velja za prvega škofa v Bizancu, zato vzhodna cerkev nanj gleda podobno kot katoliška na njegovega brata Petra.

Po legendi je bil usmrčen v mestu Patras. Tam je ozdravil ženo upravitelja dežele Ahaje, jo spreobrnil v krščanstvo in nagovoril k vzdržnosti v zakonu, za kar ga je mož obsodil na bičanje in križanje.

Dan smrti svetega Andreja je po izročilu 30. novembra in se ga praznuje tako v katoliški kot v pravoslavni cerkvi.

Vrtnico je v tujini kupila poznavalka vrtnic Jelena Škorjanec, vendar nimamo natančnih podatkov o sorti. Gre za belo drobnocvetno vrtnico, ki cveti večkrat v poletju. Cvetove ima kot polianta, a bi jo lahko zaradi višine cvetočih poganjkov uvrstili tudi med rožne grme.

Roža Svetega Andreja

Roža svetega Andreja je divja roža, torej šipek iz narave. Botanika Degen in Trautmann sta ji dala latinsko ime Rosa sancti-Andreae.  Našla sta jo na nabrežju Donave tik ob mestecu Sveti Andrej – madž. Szentendre. Kraj leži severno do Budimpešte, med madžarskim glavnim mestom in Slovaško. Znanstveni opis te vrste je izšel leta 1924. Madžari še vedno trdijo, da gre za posebno botanično vrsto, medtem ko se je v širšem geografskem prostoru uveljavilo mnenje, da gre za  dlakavi šipek – Rosa villosa.

Kraj, kjer so opisali to divjo rožo, je dobil ime po cerkvici svetega Andreja, ki je stala na gričku nad trgom. Slovaška manjšina pravi svojemu kraju Svätý Ondrej, hrvaška pa Senandrija ali Sendra. Hrvaščina je pod pritiskom madžarizacije že izginila. Zadnja meščanka, ki je obvladala krajevno hrvaško narečje, je umrla leta 1998. Mesto ima nekaj čez 20.000 prebivalcev.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v mestecu Sveti Andrej zaživela močna kolonija likovnih umetnikov. Sloves mesta umetnosti se je obdržal. V mestu zdaj živi ali v ateljejih slika 150 najbolj znanih madžarskih likovnikov. K temu prispeva tudi bližina glavnega mesta.

Vrstnata roža Svetega Andreja

Izvorno ime vrtnice: Rosa villosa ‘Duplex’

Včasih se pojavijo rastline, ki imajo bogatejši cvet od svojih vrstnic. V naravi nastanejo kot naravna pomota, na vrtu pa lahko kot naključen križanec s kakšno bolj gosposko, gojeno vrtnico.

Vrstnata roža svetega Andreja nima v cvetu 5 venčnih listkov kot osnovna oblika, temveč 9-16 rožnatih lističev. Zato je cvet videti bogatejši in človeškemu okusu dopadljivejši. Roža svetega Andreja z vrstnatim cvetom je znana že izpred leta 1770.

V splošnem cveti samo konec maja in v začetku junija, včasih pa še enkrat zacveti poleti, a vedno bistveno bolj skromno kot ob prvem cvetenju.

Papež Janez XXIII.

Izvorno ime vrtnice: Papa Joao XXIII
Žlahtnitelj: Alfredo in Fos Lda. Moreira da Silva, 1963, Portugalska

Angelo Giuseppe Roncalli (1881-1963) je postal papež leta 1958. Leta 1962 je sklical drugi vatikanski koncil, ki je močno posegel v življenje katoliške cerkve in njenih vernikov. Zaradi skromnosti in neformalnosti se ga je prijel nadimek dobri papež (ital. il Papa buono).

Papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2014 za svetnika.

Pij XI.

Izvorno ime: Pius XI
Žlahtnitelj: Mathias Leenders, 1925, Nizozemska

Ambrogio Damiano Achille Ratti (1857-1939) je postal papež leta 1922. Znan je po svojih okrožnicah o socialnih vprašanjih in družini, pa tudi po protinacističnih in protikomunističnih stališčih. Z Mussolinijem je leta 1929 podpisal Lateranske sporazume, ki so Vatikanu podelili državnost in papeški državi omogočili izvajanje vseh vej oblasti na svojem ozemlju.

Vstajenje

Izvorno ime vrtnice: Resurrection
Žlahtnitelj: Michel Kriloff, 1975, Francija

Z besedo vstajenje krščanska teologija primarno označuje Jezusovo vstajenje, kar utemeljuje upanje, da bomo ob koncu časov obujeni, ko bo bosta duša in telo posameznika ponovno povezano v osebo, ki bo v polnosti zaživela v odnosu z Bogom.

V Franciji so vrtnico s tem imenom poimenovali leta 1975 ob tridesetletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück z namenom, da se ne pozabi na grozote, ki so jih tam preživljale ujetnice. Skupaj z otroki jih je bilo 132.000 in vsaj petina se jih ni nikoli vrnila domov.

Papež Janez Pavel II.

Izvorno ime vrtnice: Papa Giovanni Paolo II
Žlahtnitelj: Dr. Keith W. Zary, 2006, ZDA

Karol Józef Wojtyła (1920-2005) je postal papež leta 1987. Bil je prvi papež slovanskega rodu.  Med Slovenci je zelo priljubljen. Slovenijo je obiskal dvakrat. Vsem se je vtisnil v spomin s stavkom »Papež ‘ma vas rad!« ki ga je izrekel leta 1996 na srečanju z mladimi v Postojni.

Papež Frančišek

Izvorno ime vrtnice: Pape François
Žlahtnitelj: Jacques Ranchon (podjetje Croix), 2016, Francija

Vrtnica je bila vzgojena iz cepiča, ki je bil leta 2016 odrezan na vatikanskih vrtovih. Tam je bila vrtnica s tem imenom posajena istega leta kot velika novost in poklon papežu, ki je papeško službo nastopil leta 2013.

Sv. Terezija iz Lisieux-ja

Izvorno ime vrtnice: Św. Tereska z Lisieux
Žlahtnitelj: Żyła, 1998, Poljska

Sveta Terezija Deteta Jezusa je bila po razglasitvi za svetnico imenovana za cerkveno učiteljico. Cerkvene učiteljice so samo tri svetnice: Katarina Sienska, Terezija Avilska in Terezija Deteta Jezusa. Da bi se obe Tereziji lažje ločilo, se Tereziji iz Avile pravi tudi  Terezija Velika, Tereziji iz Lisieux-ja pa Mala Terezija in ljudsko tudi Mala Cvetka.

Božja slava

Izvorno ime: Gloria Dei / Mme A. Meilland
Žlahtnitelj: Francis Meilland, 1942, Francija

Francis Meilland je bil star triindvajset let, ko je v družinski vrtnariji na jugu Francije rutinsko križal vrtnice. Ko so sejančki jeseni 1936 zacveteli, se je med njimi pojavil cvet, kakršnega med velecvetnimi vrtnicami še ni bilo. Nenavadno velik in obarvan, stebla pa močna in listi veliki, temni in zdravi.

Da je bila to vrhunska vrtnica, je junija 1939 potrdila zlata medalja, ki jo je poleg naziva Najlepša vrtnica Francije prejela med vrtničnimi novostmi na mednarodnem tekmovanju v Lyonu. Vrtnic ne moremo čez noč napeči kot piškotke, zato je Francis Meilland razposlal cepiče nove vrtnice v Nemčijo in Italijo vrtničarjem, s katerimi je poslovno sodeloval, da bi jih namnožili, preden bi novo rožo hkrati poslali v prodajo.

A je izbruhnila vojna. Francis Meilland je vojna leta presedel doma, ker je bil za vojsko nesposoben. Gojil je zelenjavo in ni imel prav nobenih novic o tem, kaj se z njegovo vrtnico godi na tujem. Dogajalo pa se je v Evropi in v Ameriki. Junija 1940 je Lyon zapustil ameriški konzul, ki je imel v diplomatski prtljagi tudi paketek cepičev te posebne Meillandove vrtnice. Povezek je bil naslovljen na Roberta Pyla, vrtničarja iz Pensilvanije. Pyle je hitro razumel, da je vrtnica z oznako 3-35-40 izjemna vrtnica, zato jo je zaščitil z industrijskim patentom. On je sorto poimenoval ‘Peace’.

Ko je po vojni Meilland to izvedel, je bil presrečen. A tudi na domači celini ta vrtnica med vojno ni spala. V Italiji je uspela z imenom ‘Gioia’, v Nemčiji pa kot ‘Gloria Dei’. Sam Francis Meilland je noviteto v spomin na svojo mater poimenoval ‘Mme A. Meilland’.

Nemčija leta 1945 ni želela spreminjati prodajnega imena, ‘Gloria Dei’ je ostala ‘Gloria Dei’. Zaradi zgodovinske navezanosti na nemštvo tudi Slovenci to vrtnico poznamo pod imenom ‘Gloria Dei’  – Božja slava.

Božja slava (rdeča)

Izvorno ime vrtnice: Červená Gloria Dei
Žlahtnitelj: Josef Strnad, 1970, Čehoslovaška

Sorta je barvno močnejši različek sorte ‘Gloria Dei’.

Posebnost se je pojavila na običajnih rastlinah te sorte na Češkem. Ker jo je opazil žlahtnitelj vrtnic, jo je ohranil in razmnožil. Z več rdeče je postala sorta ‘Gloria Dei’ še slikovitejša.

Kristusov jubilej 2000

Izvorno ime: Kristov Jubilej 2000
Žlahtnitelj: Rogin, 2000, Hrvaška

Na Hrvaškem v bližini Zagreba je živel gospod Josip Rogin (1947-2020), ki je več desetletij ljubiteljsko vzgajal nove vrtnice. Svoji prvi dve uspešni vrtnici je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pod angleškima imenoma prijavil v ZDA.

Ob dvatisoči obletnici Kristusovega rojstva je predstavil vrtnico ‘Kristusov Jubilej 2000’, ki je še ena različica dobro znane sorte ‘Gloria Dei’. Sorte ni vzgojil sam, marveč jo je našel na vrtu ob neki zapuščeni hiši.

Drobne rdeče lise na cvetnih listkih je Rogin videl kot kapljice krvi, ki so padle s krvavečega Jezusa med njegovim trpljenjem.

Aleluja

Izvorno ime vrtnice: Alléluia
Žlahtnitelj: Georges Delbard, 1980, Francija

Aleluja je vzklik veselja in slavljenja Boga za vse njegove darove in rešitve. Za kristjane pa ta hvalnica opeva Jezusovo vstajenje in tako Božje zmage nad smrtjo.

Venčni listki so dvobarvni: na zgornji škrlatni, na spodnji pa srebrnkasti s svilnatim leskom. Popek je vitek in eleganten, oblika cveta pa značilna za skrižano čajevko.

Sestra Emanuela

Izvorno ime vrtnice: Soeur Emmanuelle
Žlahtnitelj: Georges Delabard, 2004, Francija

Madeleine Cinquin se je rodila francoskemu očetu in belgijski materi v Bruslju leta 1908. Stara šest let je doživela utopitev svojega očeta. Doštudirala je filozofijo na Sorboni. Leta 1929 je postala redovnica pri sionskih notredamkah.

Do leta 1960 je živela v Carigradu, Tunisu in Aleksandriji in tam učila kot šolska sestra. Leta 1971 je spoznala bedo, v kateri živijo zbiralci smeti v Kairu. Od takrat do leta 1993 je živela med njimi in se borila proti revščini in njihovemu zapostavljanju. Znana je postala kot »Mati kairskih smetarjev.«

Nato se je vrnila v Francijo, tam nadaljevala svoje javno delo v prid revežem in malo pred stotim rojstnim dnem umrla.

Sveta Cecilija

Izvorno ime vrtnice: St. Cecilia
Sortna koda: AUSmit
Žlahtnitelj: David Austin, 1987, Velika Britanija

Sveta Cecilija je bila rojena v Rimu okoli leta 200. Velja za zgodovinsko osebo, saj je bil njen grob odkrit v Kalistovih katakombah, kjer je pokopana v sosedstvu papežev. O njenem življenju in mučeništvu pripoveduje legenda, ki jo podaja pasijon iz 5. stoletja.

Starši so jo kot dekle poročili z Valerijanom. Ženin je bil pogan, medtem ko je bila Cecilija prestopnica v krščanstvo. Moža je prepričala, da je tudi on prestopil v novo vero in se dal krstiti. Hkrati mu je razodela, da se je zaobljubila k devištvu, in ga prosila, naj spoštuje njeno odločitev. Mož je pristal, saj ga je prepričalo videnje angela, ki je ženi izročal venec iz lilij in vrtnic. Živela sta v deviškem zakonu.

Ko ju je oblast prepoznala za kristjana, ju je čakalo mučenje in usmrtitev. Cecilijo so potopili v krop, ki pa ji ni zavdal. Nato ji je rabelj trikrat sekal glavo in je ni mogel odsekati. Hudo ranjena je živela še tri dni in ta čas svoje premoženje razdala revnim.

Od 15. stoletja naprej velja sveta Cecilija za zavetnico cerkvene glasbe in glasbenikov.

Sveta Elizabeta Ogrska

Izvorno ime vrtnice: Árpád-házi Szent Erzsébet emléke
Žlahtnitelj: Gergely Márk, 1988, Madžarska

Sveta Elizabeta Ogrska se je rodila leta 1207 v Sariškem Potoku na obmejnem področju med današnjo Slovaško in Madžarsko. Bila je hči ogrskega kralja Andreja II. Kot štiriletno dekletce so jo zaročili in poslali na turinški dvor za kraljevsko nevesto. Pri štirinajstih so jo poročili in pri petnajstih je prvič rodila. Ob rojstvu tretjega otroka je bila, dvajsetletna, že vdova. Ker se ni hotela podrediti zapravljivemu in ošabnemu življenju turinškega dvora, ji je svak izplačal odpravnino in jo odslovil. S tem denarjem je v Marburgu na Lani ustanovila bolnišnico in tam sama negovala najteže bolnike.

Po letu dni je oddala otroke v oskrbo drugim in naredila zaobljube kot tretjerednica Frančiškovega reda. V celoti se je predala delu za bolnike in reveže. Umrla je štiriindvajsetletna in na njenem grobu so se že takoj naslednji dan začeli dogajati čudeži. Papež Gregor IX. jo je že leta 1235 razglasil za svetnico.

Znana je po rožnem čudežu. Po legendi je za časa moževega vojevanja z gradu skrivaj nosila kruh revežem v mesto. Tast jo je prestregel in od nje zahteval, da pokaže, kaj nosi pod ogrinjalom. Preden ga je razgrnila, so se kruhki sredi zime spremenili v vrtnice. V tistem času, ko so na Nemškem cvetele vrtnice samo junija, so bile vrtnice sredi zime nekaj popolnoma nepredstavljivega, čisti čudež.

Najstarejša Elizabetina cerkev na svetu stoji v Slovenj Gradcu. Sveti Elizabeti Ogrski je bila posvečena 32 let pred bolj slavno Elizabetino cerkvijo v Marburgu na Lani.

Popenjavka iz Castel Gandolfa – ‘Cecile Brunner Climbing’

Izvorno ime vrtnice: Cecile Brunner Climbing
Žlahtnitelj: Franz Hosp, 1894, ZDA

Vrtnica je vzgojena iz cepiča, ki je bil odrezan v letni papeški rezidenci v Castel Gandolfu (fotografija zgoraj). Tam raste med mnogimi drugimi vrtnicami ob opornem zidu nad parternim vrtom. Izbrali smo jo zaradi zdravja in množice malih cvetov, ki se odpirajo celo poletje.

Sveta Marjeta

Izvorno ime vrtnice: ’Szent Margit’
Žlahtnitelj: Gergely Márk, 1997, Madžarska

Marjeta Arpadovič (1242-1270) se je rodila v trdnjavi Klis zraven Splita, kamor so njeni starši, ogrski kraljevski par, pribežali pred Mongoli. Njen oče, Bela IV, je hčer obljubil Bogu, če Ogrska porazi Mongole.

Tako se je tudi zgodilo. Štiriletno je poslal od doma in jo izročil v vzgojo dominikankam v mestu Vesprim (Veszprém) v bližini Blatnega jezera. Dvanajstletna je opravila redovne zaobljube in nekaj let kasneje odločno zavrnila očetove nakane, da jo omoži na poljski ali neapeljski dvor.

Kot redovnica je bila sestram zgled uboštva, ponižnosti, skromnosti in nesebične pomoči bližnjemu. Veliko se je postila in odrekala spanju. Osemindvajsetletna je umrla. Že leta 1271 je dal njen brat pobudo, da bi jo Cerkev razglasila za blaženo. Prestala je tudi postopek za priznanje svetništva, a so se dokumenti za časa avignonske zmešnjave izgubili. Njeno svetništvo je bilo uradno potrjeno šele leta 1943.

Sveta Marjeta je bila nečakinja sveta Elizabete Ogrske, znane po rožnem čudežu.

Sveta Terezija iz Lisieux-ja

Izvorno ime vrtnice: Therese de Lisieux
Žlahtnitelj: Joseph Orard, 1991, Francija

Marija-Frančiška-Terezija Martin (franc. Marie-Françoise-Thérèse Martin) se je rodila leta 1873 v Normandiji v Franciji. V družini je preživelo otroška leta pet sestra in vseh pet je vstopilo k redovnicam.

Še ne petletna je izgubila mater in ovdoveli oče se je s hčerami preselil v mesto Lisieux, ki prav tako leži v Normandiji. Bila je šibkega zdravja, a je vseeno že pri 15. želela vstopiti v red bosonogih karmeličank. Sprva je zaradi mladosti niso sprejeli. Čez leto dni je le oblekla redovniško haljo in izbrala ime »Terezija Deteta Jezusa« in mu kasneje dodala še »in Svetega Obličja«.

Živela je v klavzuri, odmaknjena od sveta. Leto dni pred smrtjo je na zahtevo predstojnice napisala svojo življenjsko zgodbo. Izšla je dve leti po njeni smrti in postala splošno znana. V Franciji je še vedno po Svetem pismu najbolj brana knjiga s področja duhovnosti.

Po Terezijini smrti so se vrstila poročila, da je ljudem, ki so jo izbrali za priprošnjico, pomagala k uresničitvi prošenj, za katere so molili.

Za blaženo je bila razglašena leta 1923 in za svetnico leta 1925. Papež Janez Pavel II. jo je povzdignil v cerkveno učiteljico.

Sveta Terezija iz Lisieux-ja je pogosto upodobljena z vrtnicami. Pred smrtjo je namreč obljubila, da bo iz nebes trosila vrtnice. S to prispodobo je napovedala, da bo pri Bogu prosila, naj ljudem nakloni milost in usliši njihove molitve.

Ivana Orleanska

Izvorno ime vrtnice: Jeanne d’Arc
Žlahtnitelj: Levavasseur, 1910, Francija

V kratkem, le devetnajst let dolgem življenju, je Ivana Orleanska opravila delo, zaradi katerega je postala francoska narodna junakinja in svetnica.

Rodila se je leta 1412 na podeželju na vzhodu Francije. Pri trinajstih je imela videnje svetega Mihaela, svete Katarine in svete Marjete, ki so ji naročili, naj izžene Angleže iz države in znova pripelje na prestol francoskega kralja.

Pri šestnajstih se je pridružila vojakom in pri sedemnajstih poveljevala francoski kraljevi vojski. Leta 1430 je vodila več bitk, tudi tisto pri Orleansu, in odločilno prispevala k porazu Angležev in zaključku stoletnega bojevanja med državama.

Mlado junakinjo, ki je bila devica in zgled junaštva in kreposti, je zajel burgundski vojvoda in jo prodal Angležem. Francoska duhovščina je po volji angleške oblasti priredila dva zaporedna montirana sodna procesa. Na drugem so Ivano obsodili na smrt kot »razvpito krivoverko«. Živo so zažgali na grmadi na mestnem trgu v Rouenu.

Po volji papeža so proces kasneje obnovili in Ivano Orleansko spoznali za popolnoma nedolžno in mučenico. Za svetnico je bila razglašena leta 1920.

Črna Marija

Izvorno ime vrtnice: Schwarze Madonna
Žlahtnitelj: Kordes, 1992, Nemčija

V katoliškem delu Evrope je vsaj 450 upodobitev Matere Božje s temno in črno poltjo. Črnopolta je Mati Božja v Čenstohovi na Poljskem, na Montserratu v Kataloniji, tudi pri Francozih in Hrvatih. Vsaj sedem črnih Marij je čaščenih tudi na Slovenskem.

Kraljica Marija

Izvorno ime vrtnice: Kraljica Marija
Žlahtnitelj: Josip Rogin, Hrvaška

Josip Rogin z imeni svojih vrtnic nagovarja verska čustva hrvaških sonarodnjakov. Poleg sorte ‘Kristusov jubilej 2000’, ki je tudi posajena na vrtu papeških vrtnic, je vzgojil sorto ‘Bistrica’, imenovano po znanem hrvaškem romarskem kraju Marija Bistrica, in sorto ‘Kraljica Marija ‘.

Lurška roža

Izvorno ime vrtnice: Rose de Lourdes
Žlahtnitelj: Delbard-Chabret, 1988, Francija

Lurška roža ima ime po Lurdu (franc. Lourdes), slovitem romarskem kraju v hribih jugozahodne Francije. Kraj je postal znan po letu 1858, ko se je Bernardki Soubirous tam prikazovala Marija.

Stoletnica Lurda

Izvorno ime vrtnice: Centenaire de Lourdes
Žlahtnitelj: George Delbard, 1958, Francija

Vrtnica je bila dana v obtok sto let po tistem, ko se je dekletcu, kasneje sveti Bernardki Lurški, prvič prikazala Marija v Lurdu (franc. Lourdes).

Devica iz Cléryja

Izvorno ime vrtnice: Vierge de Cléry
Žlahtnitelj: Auguste Alexandre Baron-Veillard, 1888, Francija

V francoskem mestu Cléry stoji božjepotna cerkev Matere Božje. Prvotno cerkev iz 12. stoletja so porušili Angleži, ki so si v stoletni vojni skušali podrediti Francijo. Današnja cerkvena stavba je bila postavljena v 15. stoletju. V glavnem oltarju je znani kip Marije z detetom.

Popenjavka iz Castel Gandolfa – ‘Camelot’

Izvorno ime vrtnice: Camelot
Žlahtnitelj: Jürgen Evers (Tantau Rosen), 2011, Nemčija

Cepič za to vrtnico je bil odrezan v letni papeški rezidenci v Castel Gandolfu. Nad parternim vrtom je tam visok oporni zid, ki ga preraščajo različne vrtnice popenjavke in plezavke. Tudi po času nastanke so te vrtnice raznorodne, od starih do sodobnih sort.

Popenjavaka, ki raste v Castel Gandolfu ob Marijinem kipu – ‘Schneewittchen Cl.’

Cepič za to vrtnico je z vrtnice, ki krasi kip Device Marije v Castel Gandolfu, letni rezidenci papežev.

Kraj leži na griču, ugaslem ognjeniku, ki objema jezero Albano, od koder je oprt razgled na dvajset kilometrov oddaljeni Rim in prav toliko oddaljeno sredozemsko obalo.

Popenjavka iz Castel Gandolfa – ‘Giardina’

Izvorno ime: Giardina
Sortna koda: TAN97289
Žlahtnitelj: Tantau Rosen, 2008, Nemčija

Cepič za to vrtnico je bil odrezan v letni papeški rezidenci v Castel Gandolfu. Nad parternim vrtom je tam visok oporni zid. Med mnogimi sortami popenjavk in plezavk tam cveti tudi sodobna in zelo kakovostna sorta ‘Giardina’.

Popenjavka iz Castel Gandolfa – Rosa filipes ‘Kiftsgate’

Izvorno ime vrtnice: Rosa filipes ‘Kiftsgate’
Žlahtnitelj: E. Murell, 1954, Velika Britanija

Cepič za to vrtnico je bil odrezan v letni papeški rezidenci v Castel Gandolfu. Dolg in visok oporni zid nad parternim vrtom daje oporo različnim vrtnicam popenjavkam in plezavkam. Med njimi je tudi na pol divja plezavka Rosa filipes ‘Kiftsgate’.

Popenjavka iz Castel Gandolfa – ‘Ethel’

Izvorno ime vrtnice: ‘Ethel’
Žlahtnitelj: Turner Nurseries, 1911, Velika Britanija

Tudi ta vrtnica izvira iz cepiča, ki je bil odrezan nad parternim vrtom v letni papeški rezidenci v Castel Gandolfu. Zdrava in raščava sorta razkošno cveti enkrat v letu, v začetku junija. Spada med prave plezavke in cveti samo na vejah, ki so zrasle v prejšnjem letu.

Vatikan

Izvorno ime vrtnice: Vatican

Sortna koda: DELop
Žlahtnitelj: Georges Delbard, 1967, Francija

Vhod v rožni vrt zaznamujeta gredi z vatikanskima barvama: levo rumena, desno bela. Na rumeni gredi so na najbolj izpostavljenem mestu posajene vrtnice z imenom Vatikan.

Sorta je velecvetna in jo odlikuje vitek stožčast popek, od katerega se ob odpiranju cveta odvijajo in odmikajo rumeni venčni listki. Za tretjino odprti cvetovi so v vazi zelo lepi. Rob venčnih listkov lahko dobi s staranje rdeč nadih.

Po junijskem cvetenju sorta ‘Vatikan’ spet močneje zacveti jeseni.

Sveta Neža Praška

Izvorno ime vrtnice: Árpád-házi Pragai Szent Ágnes
Žlahtnitelj: Gergely Márk, 1998, Madžarska

Sveta Neža Praška se je rodila češkemu kralju svetemu Venceslavu leta 1211. Njena mati je bila iz ogrske kraljeve družine, tako da sta bili sveta Neža Praška in sveta Elizabeta Ogrska pravi sestrični.

Pri desetih letih so jo namenili poročiti s Henrikom VII., sinom cesarja Friderika II. Iz političnih razlogov je bila njena zaroka s Henrikom po šestih letih razdrta. Ker ji trgovanje z njeno roko ni bilo po godu, se je Neža odvrnila od dvornega življenja in se posvetila dobrodelnosti, preproščini in molitvi. Kot redovnica se je posvetila negovanju bolnikov v bolnišnici, ki jo je skupaj s samostanom sama ustanovila. Smrt je dočakala kot opatinja samostana. Za svetnico je bila razglašena ob 700-letnici smrti. Goduje 2. marca.

Sveta Marjeta Škotska

Izvorno ime vrtnice: Skóciai Szent Margit emléke
Žlahtnitelj: Gergely Márk, 2006, Madžarska

Sveta Marjeta Škotska se je rodila na Ogrskem leta 1045. Tja se je zatekel njen oče Edvard Izgnanec, sin angleškega kralja Edmunda Železnobokega. Mladi kraljevi begunec je pri ogrskem kralju Štefanu, bodočem svetniku, našel nevesto iz kraljeve družine in rodila se je Marjeta. Kasneje se je dekle s starši vrnilo v Anglijo. Pred Normani je družina spet bežala in tokrat jih je vihar odnesel na obalo Škotske. Tam se je pri štiriindvajsetih poročila s škotskim kraljem.

Bila je pravičnica in zgled pobožnosti in svetosti. O njej so govorili kot o škotskem biseru. Umrla je leta 1093 v Edinburgu. Za svetnico je bila razglašena leta 1250. Goduje 16. novembra.

Sveti Bonifacij

Izvorno ime vrtnice: ‘St. Bonifatius 721’

Žlahtnitelj: Ruf, 2021, DE

Vrtnica Svetega Martina

Izvorno ime vrtnice: ‘Rózsaszentmárton’

Žlahtnitelj: Mark, 1998, HU

Avemarija

Izvorno ime vrtnice: ‘Ave Maria’

Žlahtnitelj: Böhm, 1935, CS

Marija Magdalena

Izvorno ime vrtnice: Maria Magdalena

Žlahtnitelj: Zieliński,  PL