Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) je drevo, ki ga je mogoče opisati na veliko načinov. Lahko govorimo o živem fosilu, lahko razmišljamo o tabletah Bilobil, ki so narejene iz značilnih, pahljačasto oblikovanih listov ginka, ali pa verjamemo, da je to drevo z ogromno pozitivne energije. Lahko pa rečemo tudi, da je to drevo, katerega plodovi najbolj smrdijo.
Pri dvokrpem ginku jeseni z vej najprej odpadejo listi, šele za njimi plodovi. Ker je ginko dvodomna rastlina, se plodovi razvijejo le na ženskih rastlinah in le pod temi jih tudi najdemo. Velja pa, da jih prej zavohamo, kot zagledamo. Mesnato osemenje rumene ali oranžne barve vsebuje masleno kislino, ki oddaja pri razkrajanju strašen smrad. Primerjamo ga lahko s smradom pokvarjenega švicarskega sira, žarkega masla in še s čim bolj smrdljivim. Ne smrdi le plod, ampak tudi okolica drevesa.
Plodovi, ki jih Kitajci imenujejo »srebrne marelice«, odpadejo za listi.
Ob dotiku s kožo lahko maslena kislina in drugi alergeni, ki so tudi prisotni, povzročijo hude alergične reakcije na koži, celo mehurje. Če prenesemo te snovi v oči, postane stvar že kar nevarna. Če bi koga izmed bralcev zamikalo, da poskuša iz semena sam vzgojiti drevo, naj nabira plodove, nato izlušči semena in jih opere z gumijastimi rokavicami na rokah. Oprana in posušena so videti kot velike pistacije.
Človeku bolj prijazna pa so jedrca semen, ki so, če jih spražimo, užitna.
*Ker spada ginko botanično med golosemenke, pri njem v botaničnem jeziku ne govorimo o plodu, ampak o semenu z mesnatim osemenjem.
Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
