Poliante v Arboretumu Volčji Potok

Poliante so nizke mnogocvetne vrtnice, ki cvetijo s šopi majhnih cvetov. Kot skupina spadajo med zgodnje moderne vrtnice. Prva polianta je nastala leta 1875 pri francoskem rožarju Guillot-ju. Na tržišču so bile pomembne petdeset let, nato so jih izpodrinile floribunde, ki imajo večje cvetove in močnejše barve. Poliante namreč cvetijo belo in rožnato, le redko rdeče. Odporne so proti mrazu in v veliki meri tudi proti rastlinskim boleznim. Zaradi nizke rasti in bogate obloženosti s cvetenjem ter zaradi ponavljavega cvetenja so bile prve pomembne gredne vrtnice.

Po noazetah in skrižanih ponavljavkah so poliante tretja skupina vrtnic, pri kateri so ključno vlogo odigrale vrtnice bengalke. Križali so jih s pritlikavo različico kitajskega mnogocvetnega šipka (Rosa multiflora). Multiflora je potomcem predala cvetenje v šopih, bengalka pa pocvitanje in rožnate odtenke. Multiflora je zaslužna tudi za manj posrečene lastnosti poliant, denimo za majhne in blede cvetove ter za šibek ali odsoten cvetni vonj.

Danes so poliante redke, ker so jih nadomestile floribunde in prekrovne vrtnice.

Arboretum Volčji Potok ima v zbirki 22 sort poliant.

‘Marie Pavić‘ (Alphonse Alégatière 1888 FR)

Gospa Pavić je bila Zagrebčanka, imela je sina Josipa, ki je bil advokat. Kaj je bila njena zasluga, da je dobila vrtnico s svojim imenom, ostaja skrito.

‘Cécile Brunner’ (Marie Ducher 1880 FR)

Osnovna oblika te vrtnice je gredna polianta z lepo oblikovanimi, ljubkimi cvetovi. Našla pa se je spremenjenka, ki se je pognala v višino kot živahna, visoko rastoča popenjavka. Ta različek je dobil k imenu dodatek “Cl.”, okrajšavo za angleško besedo climbing (izg. klájmin) in se ga da vzdrževati s cepljenjem.
‘Cecile Brunner Cl.’ je izjemno priljubljena v Sredozemlju, kjer cveti neumorno. Drži se je tudi ime malteška roža.

‘Červený Kříž’ (Jan Böhm 1934 CS)

Vrtnica “Rdeči križ” se ponaša z vedno opaznim belim očesom v rdečem cvetu.

‘Maryša’ (dr. Gustav Brada 1936 CS)

Nova pridobitev, posajena jeseni 2020, ki je poleti 2021 prvič cvetela. Bodite pozorni na to, kako se lepo čisti: z odsluženih cvetov na levi strani slike so se venčni listki sami osuli.

‘Yvonne Rabier’ (Eugène Turbat & Co. 1910 FR)

Ena najbolj vztrajno cvetočih belih poliant.

‘Rotkäppchen’ (Rudolf Geschwind 1887 AH)

Geschwindu, najprodornejšemu avstro-ogrskemu žlahtnitelju, se je posrečila polianta z močno polnjenimi in relativno velikimi cvetovi.
Ime ‘Rotkäppchen’ pomeni Rdečo kapico. Ciklamne vrtnice so v 19. stoletju še vedno razumeli in dojemali kot rdeče.

‘Baronne de Vivario’ (Soupert & Notting 1925 LU)

O baronici Vivario na spletu ni podatkov. Sorta, ki je nastala v Luksemburgu, je privlačna zaradi velikega števila cvetov v socvetju in rdečkastih cvetnih pecljev.

‘Little White Pet’ (Peter Henderson 1879 US)

Zelo zanimiv je nastanek vrtnice. Če ste pri ‘Cécile Brunner’ prebrali, da je iz nizke poliante nastala spremenjenka s plezavo rastjo, se je pri popenjavki ‘Félicité et Perpétue’ zgodila sprememba v nasprotni smeri. Na plezavki se je pojavila veja, ki raste kot polianta, torej kompaktno. Še več: za razliko od matere, ki cveti enkrat v poletju, sorta ‘Little White Pet’ cveti večkrat v poletju.
Sorta je bila naprodaj tudi kot ‘Belle de Teheran’ – teheranska lepotica.

‘František Valášek’ (Valášek 1930 CS)

Češke poliante iz časa Čehoslovaške so še vedno presenetljivo uporabne in efektne gredne vrtnice.

‘Scarlet Leader’ (Wezelenburg 1927 NL)

Barva cvetov je v virih opisana kot živo rdeče (škrlatno) oranžna. V Arboretumu Volčji Potok je oranžna.

Izjemna ‘The Fairy’

Sorta ‘The Fairy’ je nastala kot ena izmed mnogih poliant in se je sčasoma uveljavila kot prva prekrovna vrtnica. V tej vlogi jo še velikokrat srečamo, saj je blaga rožnata barva njenih cvetov mnogim všeč, posebno, ker za njo stoji zares trdna natura vrtnice kot celote.

‘The Fairy’ zraste do 70 cm v višino in do enega metra v širino, pri čemer se bočni poganjki spustijo do tal; če raste v koritu ali za robom škarpe, se vejice spustijo še nižje navzdol, pod nivo grede, in pri tem z mehko obliko krošnjice zaprejo cel bočni profil grma. To, da ‘The Fairy’ oblikuje krošnjo v obliki kopice, je zelo praktično. Ker je grmiček gosto razvejan in gosto olistan, tla pod sabo dobro zasenči in če ni svetlobe, plevel ne raste ali pa slabo raste. Dobro senčenje tal je osnovna lastnost prekrovnih vrtnic.

Prekrovnice so se v vrtnarstvu začele uveljavljati šele pol stoletja po nastanku ‘The Fairy’, tako da je bila v tem pogledu res pred svojim časom. Pred osvajalskim pohodom sorte ‘Knock Out’ je bila prav ‘The Fairy’ v ZDA najbolj prodajana sorta. Desetine milijonov grmičkov je rastlo predvsem v javnem zelenju, saj je to dolgoživ in odporen grmič, ki potrebuje minimalno nego, da živi in cveti.

Če zapišem »odporen«, mislim na trpežnost ‘The Fairy’ in ne na to, da na listih ni nikoli nobene pike. ‘The Fairy’ poleti živi s pikami in se za to ne meni. Tudi, če se zaradi spleta neugodnega vremena listi osujejo, se grmič obraste in živi in cveti naprej.

Zaradi uspešnosti osnovne sorte se je sčasoma nabral še grozd spremenjenk, ki so barvni različki ‘The Fairy’. ‘The Fairy’ je vilinsko ime in ga lahko prevedemo v slovenščino kot »prva med vilami«.