Pušpan je bil v preteklosti in še vedno je zelo priljubljena rastlina. Globalizacija, ki nam je prinesla veliko dobrih in tudi veliko slabih stvari, ni prizanesla okrasnim rastlinam. Pušpanu je prinesla bolezni in škodljivce, ki jih prej ni poznal.
V Sloveniji ima pušpan tradicijo na kmečkih vrtovih in v parkih, posebej tistih, ki so bili zasnovani kot formalni parki, kar recimo vidimo v Arboretumu Volčji Potok in v Botaničnem vrtu Sežana. Sodobni oblikovalci vrtov radi uporabljajo pušpan v koritih in večjih loncih. V posodah deluje izredno elegantno, kar malo aristokratsko. Ker se ga da tudi lepo rezati in oblikovati, je primeren tudi za tiste, ki ne premorejo veliko površin za okrasne rastline.
Pušpan je najlepši, ko je popolnoma zdrav in sije v intenzivni zeleni barvi. A takšen ni vedno. V tem sestavku večino pozornosti namenjamo uničevalki pušpana, ki je v Sloveniji le malo časa, deluje pa neverjetno hitro in uničujoče ter je letos pozno poleti precej prizadela veliko pušpanovih rastlin.
To je pušpanova vešča (Cydalima perspectalis). V Evropi jo poznamo le nekaj let in ker leti hitro in je ne zanimajo meje, je že v Sloveniji. Prvič je bila opažena v letih 2009 in 2010. Ko izleže jajčeca, jih prilepi na spodnjo stran listov in jih tako zelo učinkovito skrije. Iz njih se izležejo neverjetno požrešne gosenice, ki povprečen pušpan uničijo v 5 do 7 dneh. Pri meni doma je vešča temeljito opravila »delo« med enotedenskim dopustom. Slike povedo vse. Jeze in razočaranja seveda nisem posnel, si ju pa lahko predstavljate.
Preprečevanje novega cikla
Če gosenic ne uničite, se po končanem žretju zabubijo med ostanki pušpana. Po nekaj tednih se izleže vešča, ki poišče nove gostiteljske rastline. Cikel se ponovi do štirikrat letno, v letih, kot je bilo letošnje, pa si upam trditi, da tudi petkrat.
Ko se borimo proti vešči, moramo uporabiti škropilnice z močnim pritiskom, da zrak s kapljicami dobesedno prevetri grmiček pušpana. Insekticidi so lahko dotikalni ali želodčni.
Naravni sovražniki so ptiči, zato pozimi ne pozabimo na njih. Povabimo jih v bližino svojih domov s tem, da jih malo pogostimo in jim z zasaditvijo in gnezdilnicami ponudimo možnosti za gnezdenje. Poleti nam bodo radi pomagali v borbi proti veščam in tudi proti podobnim nadlogam na ostalih rastlinah.
Od zelenega pušpana do katastrofe – v tednu dni.
Škodo na rastlini povzroči gosenica pušpanove vešče.
Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.
Vir: Marko Mikuletič, Vrtnar 2/2012, letnik XXI, stran 36