Ko se je Arboretum Volčji Potok odločil, da bo sodeloval z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije pri organizaciji kongresa Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic v Sloveniji leta 2017, se je na kongres pripravil s prenovo in posodobitvijo rozarija.
Ker je bil to prvi kongres svetovne zveze v srednji in vzhodni Evropi, se je kongres vsebinsko posvetil zgodovini in sedanjosti vrtničarstva v regiji. Po zemljevidu evropskih regij, ki ga je sprejela Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic, teče meja med zahodnoevropsko in srednje-vzhodnoevropsko regijo po črti Trst-Ščečin. Obsega države med Baltskim, Jadranskim, Jonskim in Črnim morjem, vključuje pa tudi Izrael. Da bi prikazali, kakšne vrtnica so nastale v državah na tem območju v zadnjih dvesto letih, so v Arboretumu Volčji Potok zasnovali regionalno zbirko. Doslej smo zbrali 245 sort iz srednje-vzhodnoevropske regije.
Skupno dediščino predstavljajo vrtnice rajnke Avstro-Ogrske. Za države, ki so po njej nastale in spet razpadle, smo vrtnice razporedili po sedanjih državnih mejah. Število sort po državah je prikazano v spodnji preglednici.
Država | Oznaka | Št. sort |
Avstro-Ogrska | AH | 56 |
Avstrija | AT | 4 |
Bolgarija | BG | 2 |
Češka | CZ | 55 |
Grčija | GR | 3 |
Hrvaška | HR | 6 |
Madžarska | HU | 8 |
Litva | LT | 2 |
Latvija | LV | 5 |
Poljska | PL | 39 |
Romunija | RO | 5 |
Srbija | RS | 7 |
Rusija | RU | 28 |
Slovenija | SI | 6 |
Slovaška | SK | 11 |
Ukrajina | UA | 8 |
Skupaj | 245 |
‘Zigeunerknabe’ (Rudolf Geschwind/ Peter Labmert 1909 AH)
Rudolf Geschwind je bil veliki inovator v žlahtnjenju vrtnic. Ustvaril je sorte, ki so brez težav prezimile v notranjosti Evrope. V Arboretumu Volčji Potok imamo zbirko 50 sort tega, v evropskem merilu pomembnega žlahtnitelja. Sorta ‘Zigeunerkanbe’ spada med enkrat cvetoče burbonke.
‘Regierungsrat Rottenberger’ (Franz Praskač 1926 AT) in ‘Gruß an Freundorf’ (Franz Praskač 1913 AH)
Drevesničar Fraz Praskač je ustanovil drevesnico v vasi Freundorf zraven mesteca Tulln v Spodnji Avstriji. Z žlahtnjenjem je začel pred prvo svetovno vojno (sorta ‘Gruß an Freundorf’ je na sliki levo) in nadaljeval z žlahtnjenjem v prvi avstrijski republiki.
Rosa × damascena cv.
Da ne bi bila vsa proizvodnja odvisna od sorte ‘Kazanlak’ (=’Trigintipeta’) so Bolgari razvili nekaj lastnih sort damaščenk za plantaže, kjer gojijo vrtnice za rožno olje.
‘Helenka’ (Richard Tesař 1989 CZ)
Po drugi svetovni vojni so na Češkem vrtnice ustvarjali ljubiteljski žlahtnitelji in zaposleni v državnih drevesnicah. R. Tesař je bil poslovodja drevesnice v Ivanovicah pri Brnu, od koder so večino pridelanih vrtnic izvozili na zahod. Tesař-jeva ‘Helenka’ ima zelo lepo oblikovan cvet in posebno barvo.
‘’Damaščanka z otok Ios’’ (najdenka)
Grčija tradicionalno sadi in uporablja vrtnice že od starega veka, a žlahtniteljev sodobnih vrtnic doslej ni imela. Damaščanko, najdeno na otoku Ios, smo dobili s posredovanje Grškega društva ljubiteljev vrtnic. Med damaščankami je posebnost, ker konec poletja pocvita.
‘Porečanka’ (Josip Rogin 1990 HR)
Josip Rogin je bil ljubiteljski gojitelj vrtnic. Vzgojil je več sort, in sicer večino s sprožanjem mutacij na znanih skrižanih čajevkah. Vrtnica ‘Porečanka’ ima ime po Poreču, a ne tistem v Istri temveč v Slavoniji. Tam je delovala drevesnica, kjer so razmnoževali Roginove sorte.
‘Árpád-házi Szent Erzsébet emléke’ (Gergely Márk 1988 HU)
Na Madžarskem so zelo ponosni na stotinjo sort, ki jih je ustvaril Gergely Márk (1923-2012). Bil je znanstveni sodelavec na agronomskem inštitutu v Budimpešti. Pet madžarskih besed v sortnem imenu ‘Árpád-házi Szent Erzsébet emléke’ označuje sveto Elizabeto Ogrsko. To je najbolj znana in najboljša Márkova sorta.
‘‘Lietuviška damaskinė rastinukė’’ (najdenka)
Litva nima žlahtniteljev, katerih sorte bi se dalo kupiti. Sorta je zanimiva najdenka s starih litovskih vrtov, ki je popolnoma odporna na baltske zime.
‘Zaiga’ (dr. Dzidra A. Rieksta LV 1967)
V Latviji je tekel program žlahtnjenje že v času Sovjetske zveze. Doktorica Rieksta, ki je bila zaposlena v državnem botaničnem vrtu, se je z vrtnicami ukvarjala celo delovno dobo. Zadnje sorte so nastale že v osamosvojeni Latviji. Sorta ‘Zaiga’ ja skoraj brez trnov, kar je nenavadno, ker je velika večina skrižanih rugoz, med katere spada, močno trnastih.
‘Adam Chodun’ (Adam Chodun 1992 PL)
Dr. Adam Choudun se je najprej ukvarjal z žlahtnjenjem španskih bezgov in se je šele kasneje posvetil vrtnicam. Ustanovil je družinsko vrtnarijo z vrtnicami, ki jo že prevzema mlajša generacija. Vrtnica ‘Adam Chodun’ je skrižana rugoza z velikimi cvetovi in močnim vonjem.
‘Petrina’ (Stefan Wagner 2005 RO)
Stefan Wagner je najbolj znan romunski žlahtnitelj vrtnic. Z vrtnicami se je ukvarjal 50 let in zapustil 30 lastnih sort. Med petimi sortami, ki jih imajo posajene v Arboretumu Volčji Potok, daje ‘Petrina’ največ cvetja.
‘Klimentina’ (Vera Klimenko 1955 RU)
V Sovjetski zvezi je delovalo več žlahtniteljev vrtnic. Najbolj prodorni sta bili mati in hči Vera in Zianida Klimenko. ‘Klimentina’ je kakovostna vrtnica čiste in opazne rožnate barve.
‘’Snežniška’’ (najdenka)
Leta 2008, ko smo dobili prvo slovensko sorto vrtnice ‘Prešeren’, je bila javno predstavljena tudi najdenka iz rožnega vrta ob gradu Snežnik na Notranjskem. ‘’Snežniška’’ je zanimiva zaradi zgodbe, kako je preživela celih 60 let, ko je veljala za izginulo, in zaradi lepega cvetja, značilnega za zgodovinsko vrtnico albo.
‘Orava’ (František Chrovát 1969 SK)
František Chrovát je bil vrtnar v botaničnem vrtu Univerze v Bratislavi in glavni pobudnik za nastanek rožnika v osrednjem delu botaničnega vrta. V Arboretumu Volčji Potok imajo še eno Chrovátovo sorto – ‘Istropolitano’. V slovaškem delu Čehoslovaške je bilo žlahtnjenje vrtnic manj razvito kot na Češkem.
‘Chatyr Dag’ (Zinaida Klimenko 2004 UA)
Po razvezavi Sovjetske zveze je Zianida Klimenko nadaljevala uspešno žlahtniteljsko delo v Ukrajini. V Arboretumu Volčji Potok skrbijo za osem sort vrtnic iz tega obdobja.
Število sort v regionalni zbirki po državi nastanka
Mednarodne oznake za države (v smeri urinega kazalca): LV – Litva, RO – Romunija, HR – Hrvaška, SI – Slovenija, RS – Srbija, HU – Madžarska, UA – Ukrajina, SK – Slovaška, RU – Rusija, PL – Poljska, CZ – Češka, AH – Avstro-Ogrska