Skrižane ponavljavke v Arboretumu Volčji Potok

Nazaj na zgodovinske vrtnice

Obdobje skrižanih popenjavk je bilo med letoma 1840 in 1900. Ponavljavke so, ker ponavljajo cvetenje v istem poletju. Včasih po juniju cvetijo le še septembra, nekatere pa že večkrat v istem poletju.

Prve skrižane ponavljavke so razvili iz portlandk, ki so jih križali z galkami in dvakratcvetnimi damaščankami. Potem so namesto portlandk uporabljali bengalke in burbonke. V skrižanih ponavljavkah so pomešani vsi vrtnični geni, ki so jih imeli vrtnarji na razpolago in so dajali ponavljavo cvetoče sorte.

So zgodovinske vrtnice, ki so desetletja svoje slave odživele okoli leta 1900. Takrat so jih začele izpodrinjati lepše in bolj modne skrižane čajevke. Kaj manjka skrižanim ponavljavkam? Skladna oblika grma. Listno zdravje. Kakovost vrtnice kot vrtne rastline. Cvetovi so namreč zelo lepi v vazi, kjer lahko oskubimo pikasto listje.

Nekaj skrižanih ponavljavk je še vedno vredno pozornosti. Denimo ‘Ulrich Brunner Fils’, ‘Paul Neyron’, mnogo vrtničarjev pa še vedno ceni lepe bele cvetove ‘Frau Karl Druschki’.

Skrižane ponavljavke so poslovenjeno ime za hibridne perpetualke (Hybrid Perpetuals). V Arboretumu Volčji Potok si lahko ogledate 21 sort skrižanih ponavljavk.

‘Ulrich Brunner Fils’ (Antoine Levet (père) 1881 FR)

V Arboretumu Volčji Potok je to daleč najbolj cvetiva skrižana ponavljavka. Cvetovi so po obliki podobni grandifloram, ki so nastopile mnogo desetletij kasneje.

‘Paul Neyron’ (Antoine Levet 1869 FR)

Sorta je še vedno znana po zelo velikih cvetovih, ki lahko dosežejo 15 cm premera. Po njej je dobil ime odtenek rožnate barve: neyronsko rdeča (angl. Neyron rose).

Skrižane ponavljavke v Arboretumu Volčji Potok

‘Générale Marie Raievsky’ (Ketten Frère 1911 LU)

Sorta je zelo podobna svoji materi ‘Frau Karl Druschki’, le da je rožnate barve. Odprt cvet včasih pokaže lososno sredico.

‘Generál Štefánik’ (Jan Böhm 1931 CS)

Starejši cvetovi so v večerni svetlobi dejansko modri. Barva na fotografiji ni digitalno spremenjena.

‘Generál Štefánik’ (Jan Böhm 1931 CS)

Tu je videti, da oblika grmov skrižanih ponavljavk ni skladna. Predolgi poganjki padejo do tal. Še vedno lepo cvetijo, toda takšne rasti, ko del vej stoji in del vej leži, danes ne dojemamo kot skladne in ugodne za oko.

‘Commandant Beaurepaire’ (Robert & Moreau 1864 FR)

Zelo privlačno panaširani cvetovi.

‘Reine des Violettes’ (Mille-Mallet 1860 FR)

Arboretum Volčji Potok ima tla, na katerih vrtnice ne razvijejo temnih barv. Na slikah od drugod je “kraljica vijolic” modrikasta, pri nas pa nepopustljivo rožnata.