Slovenski kupci cenijo slovenske vrtnice, radi jih kupijo in radi se pohvalijo, da jih imajo na vrtu. V Arboretumu Volčji Potok jih imajo na ogled v rožnih vrtovih, vsaj nekaj pa jih je tudi vedno naprodaj.
Vrtnice s slovenskimi imeni smo dobili na različne načine. Prve so nastale v Sloveniji, druge so ustvarili v tujini, kar nekaj pa je zanimivih najdenk z različnih znanih lokacij.
Vrtnica ‘Prešeren’
‘Prešerna’ je ustvaril dr. Matjaž Kmecl. Več kot dvajset let se je ljubiteljsko, vendar studiozno ukvarjal s križanjem vrtnic. Tisto, ki mi je najbolj uspela, je leta 2008 poimenoval po Francetu Prešernu. Člani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije so bili navdušeni, da smo Slovenci končno dobili vrtnico, ki rezultat slovenskega dela in znanja, zato je izpeljalo postopek za pridobitev mednarodne veljavne žlahtniteljske pravice. S sorto ‘Prešeren’ smo Slovenci tudi uradno postali žlahtnitelji vrtnic.
‘Prešeren’ je dobra vrtnica. Je čvrst, močan rožni grm, poleti visok okoli metra in pol. V času cvetenja se včasih skrije pod svetlo rožnatimi cvetovi. Cvetovi so krepko zgrajeni in jim dež ne škodi. Na zračnem in sončnem mestu bodo listi še bolj zdravi. Več o vrtnici Prešeren
Vrtnica ‘Trubar’
‘Prešeren’ ima rožnega brata, ki se imenuje ‘Trubar’; oče obeh sort je dr. Matjaž Kmecl. ‘Trubar’ Je nižje rasti kot ‘Prešeren’, kar je ljudem ljubše, saj mnogo naših vrtnarjev na zna ustrezno obrezovati rožnega grma. Ima tudi bogatejši cvetni nastavek, so pa cvetni listki nežnejši in slabše prenašajo dež. Cvetna barva se spreminja z vremenom, temperaturo in soncem. So celo dnevi, ko je na las podoben ‘Prešernu’, drugič pa je mareličen, citronast ali bel. Več o vrtnici Trubar
Vrtnica ‘Ljubljana’
Mestna občina Ljubljana je belo vrtnico, ki bo nosila ime mesta, izbirala z mednarodnim natečajem leta 2015. Zmagala je sorta nemške firme Tantau. Je zelo kakovostna vrtnica in bolj odporne si pravzaprav ni mogoče zamisliti. Če je jesen brez zmrzali, obdrži temno zelene liste brez bolezenskih pikic do novembra. Cvetje ‘Ljubljane’ je belo, a šele, ko je cvet široko odprt in ga pobeli sonce. V odpirajočem se popku ima rožnat ali mareličen nadih. Ta je močnejši jeseni, ko se vreme shladi. Več o vrtnici Ljubljana
Portorož
Vrtnico ‘Portorož’ so ustvarili v nemškem rožarskem podjetju Kordes. Vrtnica je zgledno zdrava. Cveti toplo oranžno rumeno. Turistično združenje Portorož si je namreč zaželelo letoviške vrtnice v barvi toplega sonca in skupaj z Občino Piran in po zaslugi predsednice Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije so jo dobili brezplačno. Vrtnica ‘Portorož’ je raščav rožni grm s prelepo oranžnimi mladimi cvetovi. Na soncu cvetovi obledijo.
Snežniška bela vrtnica
Grad Snežnik je bil od leta 1853 do leta 1945 v lastni saških knezov Šumburško-Valdenburških. Gospodarji so pripadali visokemu nemškemu plemstvu, zato so okolico gradu uredili skladno s svojim statusom. Med drugim so posadili rožni vrt. Po letu 1945 je nova oblast rožni vrt zradirala in obveljajo je prepričanje, da je bila prej znana snežniška vrtnica za vedno izgubljena. Leta 2008 je oskrbnica našla grajsko vrtnico na vrtu v sosednji vasi. Brez dvoma gre za zgodovinsko belo rožo (Rosa × alba), ki se po opravljenih poizvedbah v Nemčiji ni ohranila. Najdena vrtnica je dobila ime ”Snežniška”. Več o snežniški beli vrtnici
Snežniška rdeča vrtnica
Po beli snežniški roži se je začelo iskanje rdeče snežniške vrtnice. Po izročilu sta rasli v grajskem vrtu bela in rdeča, ker sta to barvi iz grba lastnikov. Kandidatko je spet našla oskrbnica gradu, in sicer popolnoma zaraščeno z lesko, bezgom in drugim goščavjem ob stari stavbi za pristavo. Poleti leta 2017 smo nabrali cepiče in vrtnico razmnožili. S pomočjo specialistov za stare vrtnice iz Nemčije smo jo prepoznali kot frankfurtsko rožo – Rosa × francofurtana. Sorta je bila prvič opisana leta 1583. Zelo odporna je proti mrazu in je zgled trpežnosti – drugače tako in tako ne bi preživela. Ker te vrtnice drugod v Sloveniji nismo srečali, sklepamo, da gre za rožo, ki so jo prinesli knezi Šumburško-Valdenburški. Gre za zgodovinsko vrtnico, ki cveti samo enkrat v letu, a takrat bogato in dišeče. Več o snežniški rdeči vrtnici
Topliška vrtnica
Zdravilišča so bila na Slovenskem od razcveta v drugi polovici 19. stoletja znana po urejenih zdraviliških parkih. Posebnost formalno zasnovanega sprehajališča pred zdraviliščem v Rimskih toplicah so bile vrtnice na rožnih lokih in v girlandah. Zlasti girlande so nekaj posebnega in so bile lepo urejene še na razglednicah iz 70. let. Ne vrtnic ne girland v zdraviliškem parku ni več. Leta 2019 se je domačin iz Rimskih Toplic obrnil na Arboretum Volčji Potok s fotografijo vrtnice z nekega vrta in me vprašal po sorti. Brez dvoma gre za sorto iz zdraviliškega parka! Ni je težko razmnožiti s potaknjenci in na tak način je tudi našla pot na vrtove. Turistično društvo že vrača topliško vrtnico in ponos nanjo v kraj.
Aškerčeva vrtnica
