Jêsen je drevo. Ko je veliko, je lahko štirideset metrov visoko, a le, če gre za véliki jesen (Fraxinus excelsior). Mali jesen (Fraxinus ornus) z njim niti ne poskuša tekmovati; celo izogiba se rastiščem, ki bi jih moral deliti z velikim bratom. V Hujski loki uspeva samo veliki jesen.
V prvih dvajsetih letih življenja je edina jesenova naloga, da raste v višino. Čim prej navzgor, čim prej do svojega okna z nezastrtim pogledom v nebo! Ko je ta naloga opravljena, je čas za prvo cvetenje. Takrat je jesen star med dvajset in trideset let, če raste v sestoju, še nekaj več.
Cvetove je zanimivo vzeti pod lupo: so bodisi ženski, bodisi moški ali obojespolni. Obstajajo drevesa, na katerih so samo moški cvetovi, samo ženski cvetovi ali mešani cvetovi. Zgolj moški sta dve drevesi od desetih, zgolj žensko eno in mešanega spola je sedem dreves od desetih. Neka raziskava iz leta 1999 je nakazala, da se spol s staranjem spreminja: jeseni se z leti poženščijo.
Zdrav veliki jesen na Cerkljanskem
Težko je biti jesenka
Ženska jesenova drevesa razvijejo zelo veliko plodov. Vsakoletno močno plodenje jih izčrpava. Rojevajoče jesenke torej plačujejo svoj spol s slabšanjem videza in zaostankom v rasti.
K temu dodajmo novejše izsledke, da so jesenke bolj občutljive na spomladansko pozebo in zgodnjepoletno sušo od moških dreves – pozebe vodijo k deformacijam, suša zaustavlja razvoj. Nemški gozdarji ne marajo jesenk in jih pri redčenju sistematično izločajo: ženska drevesa dajo manj lesa in ta je slabše kakovosti. Spolna diskriminacija v najčistejši obliki!
Nova kuga prizadene oba spola
Od leta 2008 je po vsej državi razširjen jesenov ožig. To je glivična bolezen z uradnim imenom Chalara fraxinea. Bolezen je smrtonosna in uničuje mlade in stare jesene. Mori njihove liste, mlade poganjke in veje. Kaže se s posušenimi listi in sušečimi se vejami. Bolj ko je okolje vlažno in senčno, bolj je zločesta. V Hujski loki je jesenov ožig pobil že večino jesenovih dreves.
Jesenov ožig je prizadel celo Evropo in povzroča resno gospodarsko škodo. Jesen je namreč listavec s kakovostnim lesom. V Litvi se je v desetih letih posušilo sedemdeset odstotkov odraslih jesenov. Kako se bo bolezen obnašal v Sloveniji, še ni jasno. Zdi se, da je prvi, smrtonosni udar preživel del dreves, ki so proti bolezni po naravi odpornejša. Pri delu preživelih jesenov bo verjetno bolezen postala kronična. Če se bodo pojavila zares odporna drevesa, toliko bolje!
Od kod izvira jesenov ožig, ni jasno. Kitajske vrste jesenov so proti ožigu odporne in zato se domneva, da je morda bila bolezen zanešena iz Kitajske. Globalizacija in nenadzorovana trgovina z rastlinami in lesom je Evropo že obdarila z uničujočimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
Besedilo in fotografiji: Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok
Zanimive povezave
1. Hujska loka
2. Kronica
Zakaj je toliko kronic in nič zvončkov?
Kaj pa, če kronice prekrije sneg?
Veste, da kronice dišijo?
Zakaj so kronice strupene?
3. Pet hektarjev kronic v Arboretumu Volčji Potok
4. Kronice so zavarovana rastlinska vrsta
5. Črna jelša
6. Veliki jesen
7. Habitatni tip
8. Prednostno varstvo
9. Jelševje
10. Rastline v Hujski loki
11. Živali v Hujski loki
12. O mokriščih
13. Ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja v jelševju v Hujski loki
14. Gospodarjenje z gozdom in mokrimi travniki v Hujski loki
Drevesi velikega jesena pri Vrtnem centru bili leta 2010 že usodno prizadeti zaradi jesenovega ožiga. Naslednje leto sta se do konca posušili.
