Udobnost bivanja, ali kakor je danes moderno reči, da živimo v coni udobja, pa naj to pomeni karkoli, narekuje tudi drugačen način vrtnarjenja. Izum visokih gred ni od danes. Poznali so jih že stari Kitajci in Japonci in jih uporabljajo še danes. V moderni evropski kulturi so se v večjem številu pojavile šele pred nekaj leti. Iz ‘navadne’ grede so prerasle v vrtni element, ki poleg pridelave zelenjave predstavlja tudi vrtni dekor, pregradni element in še marsikaj – kar omogoča domišlija.
Visoka greda omogoča pridelavo lastne sveže in neoporečne zelenjave. Rastline oskrbujemo stoje in tudi pridelek pobiramo udobno, brez mnogim zoprnega sklanjanja ali čepenja na tleh.
Osnovna funkcija visokih gred, ki se v zadnjih letih pojavljajo v Evropi, je, da nam olajšajo vrtnarjenje. Osnovna ideja izhaja iz vrst vrtnarjev, ki so želeli spodbuditi zanimanje mlajše generacije za vrtnarjenje. Bistvo teh gred je predvsem v tem, da so dvignjene od tal, s tem pa omogočajo lažji dostop, ker se ni treba sklanjati in opravljati del pri tleh. Tako lahko vsa dela opravimo bolj elegantno, čisteje in z manj napora, kar je za današnje generacije še kako pomembno. Pri starejši generaciji pa šteje predvsem to, da grede lahko obdelujejo brez sklanjanja in bolečin v hrbtu, kar jim omogoča, da se z vrtnarjenjem ukvarjajo tudi v visoki starosti.
Visoka greda kot pomagalo za rehabilitacijo.
Visoka greda, ki ima nameščeno oviro za polže.
Poleg že naštetih prednosti, pa so grede v zadnjem obdobju zaželene kot element vrtnega dizajna, kajti lahko so narejene iz najrazličnejših materialov in sestavljene v najrazličnejše oblike, tako da so na vrtu tudi v okras. Izdelane so lahko iz kamna, opeke, v trgovinah smo opazili tudi že izdelane iz plastičnih mas, za ljubitelje naravnih materialov pa so verjetno najbolj primerne lesene, ki imajo še to prednost, da les deluje kot izolator in s tem pospešuje rast. Ko imamo takšno gredo, lahko uporabimo poleg novejših spoznanj tudi izkušnje z Daljnega vzhoda. Na dno grede naložimo dračje ali drug ustrezen material, da dosežemo ugoden zračno-vodni režim. Nadaljujemo lahko s kompostom oziroma preperelim gnojem, ki pri svojem razpadu tvori energijo in dodatno ogreva koreninski sistem. V najvišji plasti je kakovostna prst. Različni avtorji navajajo različne sestave in tudi zelo natančne recepture, kako sestaviti plasti, vendar je sestavo najbolje oblikovati po lastnih možnostih in kasneje po lastnih izkušnjah, glede na to, kaj gojimo v teh gredah. Vsa ostala dela opravljamo kot v klasičnih gredah, le brez neprijetnega sklanjanja ali čepenja ter brez bolečin v hrbtu.
Del v visokih gredah se lahko lotimo celo bolj zgodaj kot na klasičnem vrtu. Pridelek bo zgodnejši in s tem bo tudi naše zadovoljstvo večje.
Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.
Informacije in kontakt
Tel.: 01 831 43 11
Mob. št.: 031 70 60 70
E-pošta: info@arboretum.si
