Visoke grede - Arboretum

V ljubiteljskem vrtnarstvu je v Evropi v zadnjem času zelo priljubljena metoda vrtnarjenja tako imenovane visoke grede, ki omogočajo, da oskrbujemo rastline in pobiramo pridelek udobno, stoje, brez mnogim zoprnega sklanjanja ali čepenja na tleh.

Kakor je veliko modernih izumov in metod imajo, tako imajo tudi visoke grede svoje predhodnice že daleč nazaj v zgodovini. Pisni zgodovinski viri omenjajo, da so podobne metode poznali že Kitajci in Japonci, kjer jih uporabljajo še danes. Te grede ne moremo povsem primerjati s temi, ki se danes uporabljajo v Evropi in tudi njihov namen ni povsem enak. Na Japonskem so to grede konveksne oblike, ker s tem pridobijo prostor. Navadno so narejene tako, da je jedro sestavljeno iz poroznih materialov, na primer ostankov vej, listja in podobnega materiala. To jedro obdaja kompostni material, ki pri svojem razpadanju tvori humus in zvišuje temperaturo v notranjosti grede, s tem pa pospešuje rast posajenih rastlin.

Osnovna funkcija visokih gred, ki se v Evropi pojavljajo v zadnjih letih, pa je, da nam olajšajo vrtnarjenje. Osnovna ideja izhaja iz vrst vrtnarjev, ki so želeli spodbuditi zanimanje mlajše generacije za vrtnarjenje. Bistvo teh gred je predvsem v tem, da so dvignjene od tal, s tem pa omogočajo lažji dostop, ker se ni treba sklanjati in opravljati del pri tleh. Tako lahko vsa dela opravimo bolj elegantno in z manj napora, kar je za današnje mlajše generacije še kako pomembno. Pri starejši generaciji pa šteje predvsem to, da grede lahko obdelujejo brez bolečin v hrbtu in sklanjanja, kar jim omogoča, da se z vrtnarjenjem ukvarjajo tudi v visoki starosti.

Poleg teh prednosti pa so grede v zadnjem obdobju zaželene kot element vrtnega dizajna, kajti lahko so narejene iz najrazličnejših materialov in sestavljene v najrazličnejše oblike, tako da so na vrtu tudi v okras. Izdelane so lahko iz kamna, opeke, v trgovinah smo opazili tudi že izdelane iz plastičnih mas, za ljubitelje naravnih materialov pa so verjetno najbolj primerne lesene, ki imajo še to prednost, da les deluje kot izolator in s tem pospešuje rast. Ko imamo takšno gredo, lahko uporabimo poleg novejših spoznanj tudi izkušnje z Daljnega vzhoda in pod grede podložimo dračje ali drug ustrezen material, da dosežemo ugoden zračno-vodni režim v tleh grede. Nadaljujemo lahko s kompostom oziroma preperelim gnojem, ki pri svojem razpadu tvori energijo in dodatno ogreva koreninski sistem. V najvišji plasti pa je kakovostna prst. Različni avtorji navajajo različne sestave in tudi zelo natančne recepture, kako sestaviti plasti, vendar je sestavo najboljše oblikovati po lastnih izkušnjah in možnostih, glede na to, kaj gojimo v teh gredah. Vsa ostala dela opravljamo kot v navadnih gredah, le brez neprijetnega sklanjanja ali čepenja ter brez bolečin v hrbtu.