Vprašanja o številu živih rastlinskih vrst nikoli ne prinesejo natančnega odgovora. Razlogov za to je več: izumiranje rastlinskih vrst, nastajanje novih vrst in obstoj neodkritih vrst. Da je zadnji našteti razlog resničen, priča tudi leta 1994 odkrita rastlinska vrsta volemija (Wollemia nobilis).
Približno 200 km severozahodno od Sydneyja leži narodni park Wollemi, v katerem je leta 1994 čuvaj David Noble odkril manjši sestoj neznanih rastlin. Ob proučevanju rastlin so odkrili, da gre za vrsto, ki so jo že odkrili v fosilnih ostankih. Znanstveno ime so ji nadeli po parku (Wollemia) in najditelju (nobilis). Botaniki predvidevajo, da je ta rastlinska vrsta stara okrog 200 milijonov let in je torej iz časa, ko so po Zemlji hodili še dinozavri. Zaradi starosti je volemija živi fosil.
V naravnem sestoju v Avstraliji raste manj kot sto dreves. Najvišja ima okrog 40 m, stara naj bi bila več kot 1.000 let. Zanimivo, predvsem pa odgovorno je, da so ob odkritju volemij najditelji zamolčali, kje je njihovo naravno nahajališče. S tem so preprečili, da bi »lovci na rastline« sestoj s trganjem poškodovali ali celo uničili. Poskrbeli pa so, da so drevesničarji volemijo razmnožili in že leta 2005 so jih ponudili na dražbi. Cene prvih so bile precej visoke (do 7.000 avstralskih dolarjev). Danes so cene precej nižje in volemijo lahko kupimo tudi v Sloveniji. Zanjo bomo odšteli 200 evrov ali več, odvisno od velikosti rastline.
Volemija je golosemenka, uvrščena v družino aravkarijevk. Iglice niso zelo trde in ne bodejo. Glede na podatke iz tujine je na mraz občutljiva, pozimi prenese temperature do -10 °C. Poleti zdrži do 45 °C. Izkušnje tistih, ki v Sloveniji volemijo že imajo, kažejo, da je zadnja tri leta preživela zimo brez poškodb tudi na prostem. Le zaščititi jo je bilo treba: obložiti s slamo in oviti s folijo z zračnimi mehurčki, na korenine pa natresti 15-centimetrsko plast suhega listja.
Volemija raste tudi v Arboretumu Volčji Potok.
Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
