Vrtnice mahovke imajo na zgornjem delu cvetnih stebel, na cvetnih pecljih in čašnih listkih mah. Mah so žlezasti izrastki, ki so na otip mehki kot mah. Ta mah je zelen ali rdečkast in na otip nekoliko lepljiv. Lepljivost daje smolasti izloček, ki diši po smoli iglavcev s pridihom balzama in vrtnic. Zanimivo je, da se dobro vpije v človeško kožo in s prstov diši še cele ure.
Mahovke so nastale kot spremenjene (mutirane) vejice na vrtnicah stolistnicah. Povedano drugače: na običajni stolistnici se včasih pojavi vejica, prekrita z mahom. Vrtnar jo uporabi za cepič in posebnost namnoži, ji prilepi novo ime in poskusi kot noviteto prodati ljubiteljem vrtnic. V devetnajstem stoletju so bile vrtnice mahovke zelo priljubljene in pri specializiranih drevesničarjih je bilo mogoče dobiti na stotine mahastih sort. Z razmahom sodobnih vrtnic so že v začetku 20. stoletja zdrknile v pozabo in postale nebistvena kurioziteta.
Kakor se pojavi omahovljena vejica na navadni stolistnici, se pojavi tudi navadna, bodeča in gladka vejica na vrtnici mahovki. Vračanje v osnovno obliko (revertiranje) je znano pri mnogih okrasnih sortah, ki so se pojavile kot mutacije na navadnejši rastlini.
Arboretum Volčji Potok ima v rožnem vrtu pet sort mahovk, ravno dovolj za pokazati in omogočiti obiskovalcem potipati njihov vonjavi mah.
‘Gloire des Mousseux’ (M. Laffay 1852 FR)
Cvetni pecelj, bodoči šipek in časni listki so preraščeni z mahom.
Odprti cvet skriva mah na hrbtni strani, na svojih zelenih delih.
Cvetovi v različnih stadijih razvoja.
‘Général Kléber’ (M. Robert 1856 FR)
‘Goethe’ (Peter Lambert 1911 DE)
Lambertov ‘Goethe’ ima majhne, šipkaste cvetove in izdaten mah.
‘Soupert et Notting’ (Jean Pernet (père) 1874 FR)
Mah na steblu ima pri tej sorti videz zmehčanih bodic, višje proti cvetovom pa je vse bolj žlezast.
Vrtnice poiščite v digitalnem rozariju
