V mesecu maju vrtnice že nakazujejo popke in so že močno olistane. Ker je pa maj deževen, redno pregledujemo vrtnice in jih preventivno poškropimo z bakrenimi pripravki. Pravočasno odkrite uši lahko odpravimo mehansko – z rokavicami na rokah, seveda! Če pa so se majhni sesajoči organizmi že premočno razširili, moramo poseči po ustreznih škropivih. Pri tem upoštevamo navodila proizvajalca in se jih točno držimo, ne smemo pa pozabiti na morebitno strupenost za čmrlje, čebele in druge koristne žuželke.

Kaj rado se zgodi, da iz podlage zraste divji poganjek, ki ga je treba brezpogojno odstraniti, saj le-ta zajeda rastlino in ji odvzema hranilne snovi. Previdno odkrijte koreninski vrat in odrežite divjak tik ob korenini.

Divjake, ki izraščajo iz podlage, odrežemo tik ob korenini.

Vrtnice pa ne obrezujemo samo pomladi, temveč tudi po cvetenju. To še zlasti velja za ponavljajoče se cvetoče vrtnice, saj jih odstranjevanje odcvetelih poganjkov spodbudi k razvoju novih cvetnih nastavkov. Ta ukrep hkrati preprečuje nastajanje gnilobe in razvoja plesni na odmrlih delih. Vse odcvetele poganjke redno odstranjujte in jih odlagajte v smetnjak, nikoli na kompost.

Vrtnice nam bodo hvaležne in nas bodo nagradile z bogatim cvetenjem, če jim bomo redno dodajali gnojila. Zlasti so učinkovita mineralna gnojila z dolgotrajnim delovanjem (trimesečna gnojila). Če smo jih pognojili v marcu, jih moramo še enkrat pognojiti v juniju. Pozneje gnojimo samo z gnojili, ki vsebujejo manjšo vsebnost dušika, ker sicer novi poganjki do zime ne olesenijo in v mrazu pozebejo.

Vrtnice je treba v vročih mesecih zalivati in jim zagotoviti dovolj vlage, kar zlasti velja za mlade nasade vrtnic. Zalivamo vedno po tleh in se izogibajmo zalivanja neposredno po listih, saj s tem preprečimo razvoj glivičnih obolenj. Zalivanje naj bo izdatno, da korenine dobijo dovolj vlage.

Pomembno je, da so tla pod vrtnicami vedno prerahljana in opleta. Delo si lahko olajšamo, če prerahljana in opleta tla prekrijemo z zastirko iz lubja ali sekancev.

Besedilo in fotografiji: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.