Zanimiva skupina vrtnic, ki ponavljaje cvetijo in so se pojavile v Evropi v začetku 19. stoletja, so portlandke. Zrastejo meter ali malo čez in so gosto olistani grmiči, ki cvetove nastavijo tik nad listi. Z njimi je malo dela in dajo precej cvetja, in to dišečega cvetja. Tudi gospe, ki iščejo dišeče vrtnice za kulinariko in kozmetiko, s pridom uporabijo portlandke.
V Arboretumu Volčji Potok je posajenih osem sort portlandk.
Dolgo je veljalo, da je gen za ponavljanje cvetenja tudi pri portlandkah prispevala bengalka. A sodobne raziskave dednine so to možnost ovrgle: med predniki portlandk ni bengalk, so pa damaščanke, galke in stolistnice. Tudi starejša sklepanja so imela prvo portlandko za križanca med dvakratcvetno damaščanko in galko, morda kar apotekarsko rožo. Damaščanka, ki so ji pred dvesto leti pravili dvakratcvetna (lat. biflora) ali roža štirih letnih časov (Rose des quatre saisons), ima za očeta Fedčenkih šipek (Rosa fedtschenkoana), ki v naravi pocvita. Verjetno so se geni te divje rože aktivirali v portlandki in jo naredili zanimivo. Vonj so portlandke nasledile po damaščankah.
Kje je nastala prva portlandka, se ugiba. Obstaja poročilo, da so jo za rožni vrt cesarice Jožefine leta 1803 dobili iz Anglije in to kljub pomorski blokadi zaradi napoleonskih vojn. Leta 1809 je ta vrtnica že nosila ime portlandska roža – Rosier de Portland. V povezavi s to vrtnico se pojavlja ime Margaret Cavendish Bentinck, vojvodinje Portlandske (Duchesse de Portland). To je bila silno bogata ženska, ki je zbirala vse dragotine in redkosti po vrsti, tudi rastline, a je umrla že leta 1785. Zgodbe, da naj bi portlandsko vrtnico okoli leta 1800 prinesla iz Neaplja, ne zdrži, ker je bila takrat že peto leto mrtva. Vseeno nosi prva portlandka v angleški različici ime ‘Duchess de Portland’.
Če boste pozorni, boste na slikah opazili, da imajo značilno površino listov, ki spominja na svinjsko usnje.
‘Duchesse de Portland’
Cvet je podobne barve in podobnega števila venčnih listkov kot apotekarska roža (Rosa gallica ‘Officinalis’), le da je vonj neprimerno močnejši, damaščanski.
‘Rose de Rescht’
To je zgodovinska vrtnica za začetnike: zanesljiva, nekomplicirana, z izjemno dišečimi, bogato vrstnatimi cvetovi. Če je ne režemo, zraste do metra in pol, oblikuje lep, skladen in zaobljen grm. S škarjami se jo da držati nižje od metra, pri čemer jo lahko režemo kot mnogocvetnico.
‘Jacques Cartier’ (Moreau-Robert 1868 FR)
Ta sorta nosi tudi ime ‘Marchesa Boccella’ in je po ‘Rose de Rescht’ najboljša portlandka za današnji čas. Ima močno polnjene cvetove, ki čudovito dišijo in odlično prenašajo vlažno vreme. Zacveti vsakih šest tednov. Listje ima zdravo in v odtenku svetlega žada.
‘White Jacques Cartier’ (Knud Pedersen 2001 DK)
Albinska različica ‘Jacques-a Cartier-ja’
‘Duchesse de Rohan’ (Rene Lévêque & fils 1847 FR)
‘Indigo’ (Jean Laffay 1845 FR)
Vijolično moder, indigo odtenek se pojavi šele ob odcvitanju.
‘Blanc de Vibert’ (Jean-Pierre Vibert 1846 FR)
‘Madame Boll’ (Daniel Boll 1858 US)
Sorta ameriškega porekla, ki v prvem valu cvetenja res bogato cveti.
Vrtnice poiščite v digitalnem rozariju
