Vrtnice rugoze v Arboretumu Volčji Potok

Vrtnice, ki jim v vrtnarskem jeziku pravimo rugoze, so bile vzgojene iz japonskega šipka Rosa rugosa. Za ta šipek je značilna nagrbančena površina listov. Obstaja podobnost med listi rugoze in krompirja, zato Nemci pravijo rugozam krompirjevke. Po listih prepoznamo tudi sortne rugoze, ki so že precej oddaljene od divje oblike s preprostim cvetom.

Prvič je bila Rosa rugosa botanično opisana leta 1784. Žlahtnitelji vrtnic se v Evropi dolgo niso zmenili zanjo. Šele proti koncu 19. stoletja so se začele pojavljati sorte, ko so se odlikovale z močnejšo barvo cvetov in s polnjenimi cvetovi. Splošnega navdušenja rugoze nikoli niso bile deležne, a tudi v pozabo niso zdrknile.

Od sredine osemdesetih let kažejo žlahtnitelji večje zanimanje za rugoze. Javno mnenje odvrača od nepotrebne uporabe škropiv. Ne samo, da rugoze kažejo dobro naravno odpornost proti listnim boleznim, škropljenja izrecno ne prenesejo. To smo v Arboretum Volčji Potok izkusili celo z listnimi gnojili in biostimulansi, ki namesto da bi rugozo okrepili, na listih povzročijo ožige.

Večina rugoz je rožnih grmov. Zaradi velikosti so izvrstne za javne parke, zaradi odpornosti proti soli v tleh pa tudi za zasaditve vzdolž cest. Na zasebne vrtove najdejo pot kot zdrave vrtnice z zelo prijetim vonjem cvetov. Še to moram dodati v prid rugozam: srne jih ne marajo – ne ustrezajo jim spodaj kosmati listi, žametasta mlada stebla in krepki trni.

Naravne danosti severnega dela Evrope so s kratkimi poletji in mrzlimi zimami nenaklonjene vrtnicam. Rugoze tu pokažejo svojo neuničljivost. Na Poljskem in okoli Baltika so zato zelo priljubljene.

Šipki (sadeži) so pri rugozah posebno veliki. So brez nadaljnjega užitni in po velikost za 2-krat, 3-krat ali 5-krat presegajo velikost šipkov pri našem najpogostejšem divjem šipku (Rosa canina). Šipke vrtnic rugoz se hitro nabere in enostavneje pripravi za predelavo od sadežev pri drugih vrtnicah. Treba je pa vseeno povedati, da so nekatere rugoze sterilne: cvetijo, a ne rodijo.

Arboretum Volčji Potok ima v svoji zbirki nekaj čez šestdeset sort rugoz.

‘Mrs Anthony Waterer’ (John Waterer Sons & Crisp Ltd. 1896 UK)

Sorta, ki je 125 let po svojem nastanku še vedno privlačna in vredna pogleda.

‘Schneekoppe’ (Karl Baum 1984 DE)

Da bi šla bolje v prodajo, je ‘Schneekoppe’ postala ‘Snow Pavement’.

‘Roserai de l’Haÿ’ (Jules Gravereaux 1901 FR)

Vrtnica rugoza z izjemnim vonjem.

‘Ritausma’ (dr. Dzidra A. Rieksta 1963 SU/LV)

V severnjaškem poletju se rugoze obnesejo, ker so zelo odporne proti mrazu. Sorta je bila ustvarjena v Latviji v obdobju Sovjetske zveze.

‘Pink Roadrunner’ (Jürgen Uhl / Kordes 2001 DE)

Popki so zelo elegantni.

‘Růžena’ (Vojtěch Benetka 1993 CZ)

Češka sorta, ki v Spodnjem rozariju Arboretuma Volčji Potok v zadnji dekadi maja zasije z nenavadno močjo.

‘Hansa’ (Schaum & Van Tol 1905 NL)

Stara in še vedno mlada.

‘Adam Chodun’ (Adam Chodun 1992 PL )

Vrtnica ‘Adam Chodun’ nosi ime po svojem stvaritelju. V odpirajočih popkih kaže lepoto žlahtnih čajevk. Izjemno lepa rugoza. Vonja slika žal ne more posredovati.

‘Kórnik’ (Arboretum Kórnik PL)

Nižja rugoza z zares snežno belino cvetov.

‘Ritausma’ (dr. Dzidra A. Rieksta 1963 SU/LV)

Doktorica Rieksta je celo življenje delala v državnem botaničnem vrtu in ustvarjala nove sorte vrtnic za mrzlo podnebje ob Baltiku in v severnih sovjetskih prostranstvih.

‘Liga’ (dr. Dzidra A. Rieksta 1994 LV)

Riekstine sorte so si podobne, a je vendar vsaka drugačna.

‘Tsaritsa Severa’ / ‘Царица Севера’ (Eduard A. von Regel 1879 RU)

Nemški profesor Eduard von Regel se je po opravljenem doktoratu v Švici leta 1855 preselil v Sankt Peterburg, kjer je v botaničnem vrtu služboval in direktoroval do smrti leta 1892. V baltiškem podnebju se je pečal tudi z žlahtnjenjem vrtnic. Ena od treh sort, ki jih je zapustil, je ‘Regeliana Flore Plena’, bolj znana kot ‘Carica severa’.

‘Rugelda’ (Kordes 1989 DE)

Izvrsten, močan rožni grm z rumenimi cvetovi, ki sicer niso prav pogosti pri skrižanih rugozah.

‘Hansaland’ (Kordes 1993 DE)

Zraste v grm, visok kot človek. Zelo lep je kontrast med listi in cvetovi. Sorta kaže odmik od rugoz v tem, da je skoraj brez vonja.

‘F. J. Grotendoorst’ (De Goey 1918 NL)

Med vrtnicami rugozami je skupina, v kateri so cvetovi podobni nageljčkom. Majhni in srčkani, z eno samo pomanjkljivostjo: ne dišijo kot nageljčki, ne dišijo sploh po ničemer. Odtehta pa videz. Najbolj znana nageljčkasta rugoza je ‘Grootendorst’. Ime ima po vrtnariji, ki jo je leta 1918 spravila v promet. Ustvaril jo je g. De Goey tako, da je skrižal rugozo s francosko polianto ‘Madame Norbert Levavasseur’.