Vrtnice stolistnice imajo ime po sto in več cvetnih listkih v cvetu. Prva poročila o vrtnicah, ki so imele tako bogate cvetove, so zapustili stari Grki. Ali so bile njihove stolistnice takšne, kot jih poznamo danes, bo bržkone ostala skrivnost.
V Evropi so se stolistnice pojavile okoli leta 1600. Bile so drugačne od prej znanih vrtnic: njihovi cvetovi so bili bogatejši, po obliki bolj tolsti, trebušati in v času razpiranja okroglasti. In še – prelepo dišeči.
Takoj so jih zaznali flamski in holandski slikarji in jih začeli vključevati v cvetlična tihožitja. Prvi slikar, ki je v tihožitju naslikal stolistnico, je bil Jacques de Gheyn mlajši.
Od kod so se stolistnice vzele? Kdor misli, da so jih ustvarili nizozemski vrtnarji, se moti. Evropa je imela premalo vrtnarskega znanja, tradicije in genetskih virov, da bi zmogla ustvariti takšno gartrožo. Ta presežna vrtnica je prav toliko nizozemska kot so nizozemski tulipani. Se pravi, po nastanku čisto nič, po razmnoževanju, prodajanju in trženju pa povsem.
Nizozemci so bili stoletja eni najboljših evropskih trgovcev in morjeplovcev. Ko je Perziji vladal šah Abas I. Veliki (1587−1629) in so s svojimi tipalkami zaznali, da se država odpira proti zahodu, so si izgovorili pravico do pristajanja v njihovih pristaniščih in do neposrednega trgovanja z njimi. V Perziji so med Evropi nepoznanimi dobrinami našli vrtnico stolistnico, ki je bila imenitna po videzu in vonju.
Nizozemci so z novo vrtnico naredili velik posel. Razmnoževali so jo in za dober denar prodajali gospodi, ki se je želela postavljati z lepo novotarijo. Pri tem so dosledno molčali, da služijo z rastlino, ki je niso sami ustvarili. Več kot dvesto let je bila v Evropi stolistnica pojem najimenitnejše vrtnice. Koliko velikih gospa se je dalo naslikati z vrtnico stolistnico v roki ali dekolteju!
Cvetovi stolistnic so lahko izjemno lepi, toda ni pravila, da bodo na vrtu tudi v resnici takšni. V osrednji Sloveniji veliko cvetov uniči slabo vreme. Če je ob odpiranju cvetov dež, se cvetni popek pogosto zlepi, načne ga gniloba in se nikoli ne odpre.
Grmi rastejo na široko in brez pravega reda. Nekatere sorte zmorejo same sebe držati pokonci, druge pod težo cvetov poležejo in se neugledno valjajo po tleh. Da se to ne bi zgodilo, moramo veje privezati k oporam, ali pa jih pred pomladjo prikrajšati za tretjino ali polovico, da se lažje nosijo.
Pri stolistnicah je vse bolj na binge bonge. Pobešajo se veliki listi, povešajo se veje in cvetovi na vejicah. Da bi cvet lahko občudovali, ga je treba prijeti pod brado in usmeriti k očem. Ter seveda k nosu! To je treba narediti pazljivo, ker so veje trnaste. Še eno šibko plat imajo stolistnice in ta je pepelasta plesen.
Skratka, na vrtu je z njimi precej opravka in ob tem niso prav radodarne z lepo razvitimi cveti. Včasih se kak cvet posreči in je res tak kot na tihožitjih starih mojstrov, večinoma pa gre njihova lepota po svoje ali pa jo spridi dež, še preden se odprejo. Imamo jih zaradi stare slave.
Arboretum Volčji Potok ima v zbirki vrtnic enajst sort stolistnic, med katerimi je nekaj najdenk iz drugih držav, ena pa tudi z Slovenije.
“Typ Kassel”
Najdena v mestu Kassel, Nemčija.
‘Fantin-Latour’ (Edward Bunyard 1938 UK)
‘Vierge de Cléry’ (Auguste Alexandre Baron-Veillard 1888 FR)
‘Rose de Meaux’
Gre za pomanjšano izvedbo stolistnice. Cvetovi so majhni iz zelo ljubki.
Stolistnica z grškega otoka Ios
Stolistnica, ki za razliko do drugih stolistnic konec poletja včasih pocveti. Najdena je bila na grškem otoku Ios. Dobili smo jo s posredovanjem Grškega društva prijateljev vrtnic.
Cvetni popek te sorte je tolst in pravilno kroglast.
‘Gros Choux d’Hollande’
Ime pomeni v francoščini velika holandska zeljarica. Kot vrtnice zeljarice so stolistnice poznane tudi Angležem (cabbage roses), verjetno zaradi podobnosti oblike okroglega, odpirajočega se popka z zeljno glavo.
”Rosa centifolia vietinė rastinukė”
List neznane stolistnice, najdene na starih vrtovih v Litvi.
“Barcin”
Stolistnica, ki jo je našel Kaziemierz Łakomski leta 2011.
“Radliniec”
Še ena poljska najdenka iz skupine stolistnic.
“Šmaraška stolistnica”
Stolistnica, najdena na vrtu v vasi Šmarata, ki po vsej verjetnosti izvira iz rožnega vrta ob gradu Snežnik, uničenega leta 1945.
Veje šmaraške najdenke so opremljene s trni kot vsaka prava stolistnica.
Vrtnice poiščite v digitalnem rozariju