Cvetoči carigrajski vrtovi
Mesto je bilo izropano in večina prebivalstva razseljenega. Leta 1453 se je začelo novo poglavje v zgodovini Carigrada. Na cvetličnih gredicah so ga zaznamovali tulipani.
Carigrad je bil že pred turško osvojitvijo mesto, kjer je bilo znotraj veličastnega obzidja mnogo zelenih površin. V dobrih časih so parki služili lišpu samostanov in cerkva, v slabih pa samooskrbi prebivalstva. Obzidani vrtiči se bili del prestiža imenitnih palač. Turki torej niso prišli »na divje«, a so prejšnje zelenje nagradili s široko potezo in nesluteno vizijo.
Mehmed Osvajalec je Carigrad razglasil za novootomansko prestolnico in kmalu naročil gradnjo dvornega kompleksa, ki ga danes poznamo pod imenom topkapski seraj. Ker ne gre za eno palačo temveč za mesto v mestu, je gradnja trajala okoli sto let. V njem so štiri velika dvorišča, pravzaprav parki. Prvo dvorišče je bilo bolj kot ne javno dostopno in je med drugim služilo vojaškim paradam. Drugo je bilo v službi visoke politike. Park s vodnjaki in drevoredi, pavi in gazelami je bil del blišča, s katerim je sultan jemal sapo tujim diplomatom. Tretje dvorišče je bilo zaprto za javnost; četrto, ki je bilo na voljo samo cesarju in njegovi družini, je bilo najimenitnejše. Z njega se je odpiral razgled na Bospor, tu so se v zelenju skrivali paviljoni in terase, v samem srcu parka, za katerega je skrbelo 900 vrtnarjev, pa je bil vrt tulipanov.
Nekateri turški cesarji so lastnoročno vrtnarili. Imeti vrt s cvetjem je bil statusni simbol najvišjega državnega uradništva. Vrt z glicinijo na pergoli, paviljonom, tlakovanimi stezicami, vodo in z gredico tulipanov na najimenitnejšem mestu – to je služilo sprostitvi po napornem delu, pa tudi prestižu. Kaj je bilo imenitnejšega, kot v prvi pomladi povabiti prijatelje gledat nove tulipančke, katerih čebulice je lastnik dobil s Krete, Kavkaza, Jemna in drugih daljnih dežel velikanskega cesarstva!
Zaradi prepletenosti državne in cerkvene oblasti je postal tulipan, božanski cvet, vseprisoten. Kot del okrasja je lepšal tako mošeje kot posvetne stavbe, okrasno posodje in stensko keramiko, tekstil, ročaje orožja, zataknjen za turban moške glave, pa tudi nagrobne kamne ženskih grobov. Najimenitnejši so bili seveda živi tulipani. V nekaj desetletjih so vrtnarji vzgojili več kot tisoč sort tulipanov po domačen, carigrajskem okusu! Na višku slave in bogastva otomanske države, v času Sulejmana Veličastnega, so tulipane spoznali zahodnjaki. In jih seveda hoteli imeti.
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
