Uvodna beseda:
Tulipani so spremljali krize raznih vrst: ljubezenske, vojaške, politične in gospodarske krize. Čeprav so nekatere celo pomagali ustvariti, so iz vseh izšli kot zmagovalci. Tulipani imajo za seboj dolgo pot od daljnih divjin do najbližje gredice na vrtu. Kamor človeška roka poleg zelenjave za v lonec posadi še cvetlico za veselje, tam cveti tudi tulipan. V nizu osmih prisevkov bo prikazanih nekaj epizod, ki ilustrirajo zanimivo in pogosto razbuljivo zgodbo o tem, kako je tulipan prispel do evropskih cvetličnih gredic.
Pod skupinim naslovom Za tulipane ni krize! smo pripravili osem prispevkov, ki smo jih naslovili:
1. Kriza s podnebjem
2. Perzijske težave z ljubeznijo
3. S stulipanom na kosovsko bitko
4. Cvetoči carigrajski vrtovi
5. Pot v zahod
6. Tulipanska norija po nizemsko
7. Tulipanska doba po turško
8. Spet doma
Za tulipane ni krize!
1. Kriza s podnebjem
Čebulice, ki so naprodaj v vrtnih centrih, so z Nizozemske. Nizozemci tulipane spretno množijo in še bolj spretno prodajajo po celem svetu. Niso pa tulipani od tam doma. Prava domovina te priljubljene cvetlice je tisoče in tisoče kilometrov stran.
Kako so vam všeč zahodnjaki, ki ne ločijo Slovenije od Slovaške? Ne preveč, ne? Pa ste zase prepričani, da veste, ali je Taškent mesto, pokrajina ali država? Kje je Buhara? Leži Kazahstan severno ali južno od Turkestana? Se Tadžiki lažje sporazumejo z Krigizijci ali s Perzijci?
Vsem naštetim krajem je skupno, da o njih v našem delu sveta vemo zelo malo. In skupno jim je to, da so pradomovina in naravna zakladnica divjih tulipanov.Najbolj goreče rdeči in najslikovitejši divji tulipani so doma v osrednji Aziji.
Prostranstva hribovij in gorovij ter obrobja puščav dobijo tam po 200 ali 300 mm padavin na leto – v Prekmurju, najbolj sušnem delu Slovenije, jih imamo okoli 800 mm. Dodatna težava je, da padavine padejo spomladi, nato pa je celo poletje vlada pripeka in vročina, zima pa je vetrovna in ledena. V takšnih razmerah ne morejo rasti gozdovi in drevje. Od rastlin obstanejo bodeči grmički, enoletnice in cvetlice, ki se večino leta skrivajo v zemlji kot čebulice. Tulipani so specialisti za celinsko sušo: napol pozimi zrastejo, s prvo pomladjo zacvetijo in že pred poletjem otresejo seme in pustijo propasti vse, kar je zraslo nad zemljo.
Od kod v resnici izvirajo tulipani, se je dognalo šele konec 19. stoletja. Takrat so nizozemske vrtnarska podjetja najemala pustolovce, da so potovali v neznane osrednjeazijske divjine in jim od tam pošiljali semena in čebulice novih in novih divjih vrst. Zakaj? Da so dobili »novo kri« za žlahtnenje novih in novih okrasnih tulipanov.
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
