Vloga drevja v urbanem okolju
Drevje v urbanih naseljih ima več pomembnih vlog, ki bistveno izboljšajo kakovost našega življenja. Drevo ima v urbanem okolju pomembno estetsko vlogo, saj drevesa sadimo na vrt zato, da nam polepšajo bivalno okolje. S svojo krošnjo senčijo okolico in s tem hladijo ozračje v vročih poletnih mesecih. Z izparevanjem vode iz listnih rež zvišajo zračno vlago in tako v sušnih mesecih poskrbijo za bolj vlažen zrak. Na listno ploskev se ulovijo prašni delci, zato je zrak bolj čist. Gosta krošnja zaustavlja nezaželene poglede, ustavi snop svetlobe, ki jo oddajajo avtomobilski žarometi in lahko deluje kot zvočna ovira. Poleg naštetih vlog se pri mnogih ljudeh ustvari nekakšna vez med lastnikom in njegovim drevjem, grmovjem in drugimi rastlinami, tako rastline pripomorejo tudi k psihični razbremenitvi.
Drevje v urbanem okolju ima pomembno vlogo
Znanja arborista
Pri oskrbi drevja moramo upoštevati biologijo drevesa, vse zgoraj naštete vloge in predvideti posledice, v kolikor se bomo lotili obrezovanja ali odstranitve drevesa. Arborist razpolaga s širokim znanjem o drevesni biologiji (kako drevo raste, razlike med posameznimi drevesnimi vrstami, fiziologija drevesa, razlika med različnimi lesnimi tkivi, bolezni drevja …), pozna vse vloge drevesa, ki jih ima v urbanem okolju, seznanjen je z različnimi tehnikami obrezovanja za različno stara drevesa, z najprimernejšim časom obrezovanja in pozna vse ostale moderne arboristične tehnike (povezovanje krošnje, podpora posameznih vej, pravilno sajenje sadik, ravnanje s poškodovanim drevjem …).
Pri obrezovanju drevja moramo upoštevati osnovno pravilo, ki se glasi: Obrezano drevje mora imeti obliko krošnje, ki je na las podobna krošnji, ki je za takšno drevo značilna in laično oko ne sme zaznati, da je bilo drevo obrezano. V enem letu se na istem odraslem drevesu ne sme odstraniti več kot 25 % krošnje. Upoštevati je treba standarde za obrezovanje drevja. Lahko se upošteva evropske standarde (ETPG), nemške standarde (DIN) ali ameriške standarde (ANSI). Standardi za segment obrezovanja predpisujejo način obrezovanja pri različnem drevju, dopustno količino odstranjenega vejevja, tehnike obrezovanja, vrvne tehnike, varnost ….
Lipa pred obrezovanje
Obrezovanje s pomočjo prostega plezanja
Obrezana lipa
Obglavljena drevesa
Problem obrezovanja dreves vidim v načelu, da drevo lahko obreže vsak, ki zna rokovati z motorno žago, ne pozna pa ničesar, kar sem naštel v zgornjih odstavkih. Tako se pojavijo različni stili obglavljanja dreves. Nekatera drevesa obglavljanje preživijo druga se takoj posušijo. Estetska in ostale vloge obglavljenih dreves so močno prizadete ali pa jih sploh nimajo več. Neizpodbitno dejstvo ostaja, da je obglavljeno drevje zelo nevarno za ljudi in okolico, saj se v kasnejših letih (v kolikor obglavljanje preživi) lahko nenapovedano odlomi težka veja ali prevrne celo drevo.
Obglavljeno drevo ni več lepo in postane nevarno
Strokovno obrezovanje z dvigalom
Drevje je izpostavljeno stresom
Drevesa v urbanem okolju živijo pod večjim stresom kakor tista v gozdu. Zrak je onesnažen, izpostavljena so vandalizmu in različnim mehanskim poškodbam, korenine nimajo dovolj rastnega prostora, površinska voda odteka v obcestne kanale in ne pride do korenin, v zimskem času so izpostavljena soljenju cest …
V kolikor nepravilno obrezovanje sovpade z močnimi stresnimi dejavniki, lahko drevo propade v istem letu, kot je bilo obrezano. Arboristično znanje nam omogoča prepoznati strese, ki se odvijajo v drevesu, in tako prilagodimo ukrepe vsakemu posameznemu drevesu. S takšnim ravnanjem lahko ohranimo drevo še vrsto let.
Besedilo: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd., Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh., Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
