Drugačni pogledi
Zgodbe tal skozi risbe študentov krajinske arhitekture
Krajina se nenehno spreminja. Nekatere spremembe opazimo, medtem ko druge ostajajo skrite našim očem. Spremembe v rabi tal in podnebne spremembe
lahko pomembno vplivajo na tla. Tla so krhka zemeljska plast, ki omogoča vse življenje na Zemlji, vendar so podvržena različnim degradacijskim procesom,
hkrati pa se zelo počasi obnavljajo. Zavedanje o pomenu tal in njihovi ranljivosti so študentje izrazili skozi risbe, na katerih so prikazali degradirana tla, skozi rabo tal so poudarili tudi nekatere vzroke za njihovo degradacijo.
Krajinski arhitekt ima zaradi interdisciplinarnosti stroke svojevrsten pogled na prostor, povsem drugačen od drugih umetniških strok. Zaradi poznavanja mnogih ved in zavedanja o različnih vplivih na prostor, smo posebej občutljivi na detajle, ki so odraz naravnih procesov, človeških posegov v prostor in njihove soodvisnosti. Tudi umetniški izraz krajinskega arhitekta je specifičen, saj je risba njegovo glavno orodje za komunikacijo z ostalimi strokovnjaki, je čitljiva, natančna in nosi mnogo informacij, ki orišejo posamezne ambiente. Risbe so nastale kot rezultat sodelovanja pedologinje izr. prof. Marjetke Suhadolc in arhitektke doc. mag. Mateje Kregar Tršar ter izbranih študentov krajinske arhitekture iz različnih letnikov. So odsevi njihovega razmišljanja in poznavanja tal. V krajinski arhitekturi je risba selektivni prikaz prostora, je analitično sredstvo, s katerim se študentje naučijo gledati, opazovati, razumeti prostor, v katerem živimo. Pozorni postanejo na njegove sestavine in razmerja, pa tudi na drobne detajle, ki bi v drugih predstavitvenih tehnikah lahko ostali neopaženi, prezrti. Risanje očem sicer nevidnih prerezov tal in rabe, ki se na njih udejanja, ustvarja zavedanje o njuni medsebojni povezanosti in odvisnosti.
Projekt smo organizirali z namenom osveščanja družbe o pomenu in ohranjanju tal, kar je eden od ciljev Evropske misije za tla.
