BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Arboretum - ECPv6.16.4//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.arboretum.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Arboretum
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214033Z
LAST-MODIFIED:20260615T103531Z
UID:10000765-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Razstava kaktusov
DESCRIPTION:V Arboretumu si lahko ogledate edinstveno razstavo kaktusov\, ki vključuje preko 1000 rastlin iz zbirke Dušana Hrovatina. Posebnost zbirke je v raznovrstnosti primerkov in njihovi starosti\, tako da vas razstava zagotovo ne bo pustila ravnodušnih. Najstarejši primerek v rastlinjaku ima že petdeset let. Poleg kaktusov rastlinjak ponuja sočnice\, čebulnice\, mlečke\, tilandsije\, kristate\, bulbe in žive kamenčke. Slednji slovijo po zmožnosti prikrivanja – so kameleoni v svetu rastlin\, saj se njihova barva prilagodi barvi okolice. \nVabljeni k branju člankov: \n– Aloja \n– Velecvetna stapelija \nFotogalerija\nKliknite za več fotografij
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/razstava-kaktusov/
LOCATION:Steklenjak\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2020/03/razstava-kaktusov-arboretum-volcji-potok.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214035Z
LAST-MODIFIED:20260608T094545Z
UID:10000777-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Ciril Jeglič\, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok
DESCRIPTION:Multimedijska predstavitev in razstava »Ciril Jeglič\, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok« \nCiril Jeglič (1897-1988) je bil prvi univerzitetno izobražen vrtnar in krajinski arhitekt na Slovenskem. Bil je človek mnogih darov in zanimanj ter izjemne delavnosti. Bil je pedagog\, organizator\, urbanistični\, parkovni in vrtni načrtovalec in plodovit pisec. Zasluga Cirila Jegliča je\, da je Agronomska in gozdarska fakulteta Univerze v Ljubljani za svoj študijski arboretum izbrala podržavljeni Souvanov park v Volčjem Potoku. Brez Jegliča ne bi bilo Arboretuma Volčji Potok. \nRazstava je opremljena s prevodi v nemški\, angleški\, italijanski in hrvaški jezik. \nProjekt je v letu 2021 omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. \nV galeriji si lahko ogledate še razstavo in multimedijsko predstavitev Ciril Jeglič\, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok ter razstavo živalskih plastik Janeza Boljke.
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/ciril-jeglic-prvi-vodja-arboretuma-volcji-potok/
LOCATION:Galerija Janeza Boljke\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2021/12/ciril-jeglic-prvi-vodja.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214033Z
LAST-MODIFIED:20260615T102700Z
UID:10000761-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Dinozavri
DESCRIPTION:V Arboretumu se lahko zabavate na velikem otroškem igrišču. Ko se spustite po vseh toboganih in adrenalinskih hitrostnih igralih ter se naveličate skakanja po trampolinu\, lahko pogledate izza visokih sten labirinta. Pričaral se vam bo razgled na dinozavre\, ki so videti kot pravi. Zazdelo se vam bo\, da ste se znašli v zgodovinskem obdobju\, ko so na svetu vladale te orjaške živali. V svoji naravni velikosti so prav strašni na pogled. Toda brez skrbi\, naših 13 dinozavrov je prav prijaznih. Skozi leta so se udomačili\, postali krotki in se najraje družijo z otroki. Pa ste prepričani\, da že vse veste o teh skrivnostnih vretenčarjih? Morda pa izveste kaj novega\, če jih pridete obiskat. Več o dinozavrih. \nFotogalerija\nKliknite za več fotografijPobarvajte dinozavre iz Arboretuma!\nNa otroškem blogu Arboretuma Otroški vrtiček si lahko naložite pobarvanke z dinozavri.
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/dinozavri/
LOCATION:Otroško igrišče\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2019/10/t-rex-arboretum-dinozavri-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214033Z
LAST-MODIFIED:20260615T102959Z
UID:10000764-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Razstava sobnih rastlin\, ananasovk in orhidej
DESCRIPTION:Ob tropskih lepoticah\, ananasovkah in orhidejah\, je v rastlinjaku na ogled izbor necvetočih rastlin\, ki so zaradi atraktivnih barv in oblik listov priljubljene kot sobne rastline. \nSOBNE RASTLINE\nSobne rastline so okrasne rastline\, ki jih gojimo v posodah v notranjih prostorih. Izvirajo iz različnih območij\, vse od deževnih pragozdov do puščav. Njihove potrebe so različne\, zato je pri gojenju potrebno zagotoviti primerno nego in pogoje (temperaturo\, svetlobo\, vlago\, primeren substrat itd.). \nV zadnjem obdobju so sobne rastline pridobile na svoji priljubljenosti\, saj lepšajo naše bivalne prostore\, v njih čistijo zrak in lahko vplivajo na razpoloženje ljudi. V steklenjak smo umestili necvetoče rastline\, ki se uporabljajo kot sobne rastline. Tekom leta bodo na ogled trije različni cikli rastlin\, opremljeni z navodili za nego. \nANANASOVKE\nAnanasovke ali bromelije so srednje velike lončnice z značilnim listnim lijakom in socvetjem na steblu. Domovina teh lončnic je srednja in južna Amerika. To so rastline pragozda\, kjer živijo na vejah dreves. En listni lijak požene eno socvetno steblo\, ki je zaradi barvastih listkov v okras še nekaj mesecev po tem\, ko pravi cvetovi že davno odcvetijo. Matična rastlina ob strani požene »mladiče«\, ko se ti okrepijo\, »mati« propade. Spomladi\, ko so »mladiči« že krepki\, je čas za presajanje in razmnožitev. \nVabljeni k branju člankov: \n– Cvetoče ananasovke\,\n– Guzmanije\,\n– Vriseje\,\n– Ehmeje\,\n– Tilandsije in\n– Liliputanski ananas. \nORHIDEJE\nOrhideje so v zadnjih dveh desetletjih postale splošno razširjene lončnice. Raznovrstnost barv in oblik navdušuje ljubitelje teh tropskih lepotic. Raznolikost na domači okenski polici je le drobec pestrosti rastlinske družine\, ki ji pripisujejo več kot 30.000 vrst. Uspevajo v vseh delih sveta\, razen na Antarktiki ter v večni zimi visokogorja. Mnogih vrst ne moremo gojiti doma\, saj potrebujejo posebno tropsko klimo\, ki pa jo lahko zagotovimo le v rastlinjakih. V steklenjaku ob pristavi poplava cvetov čisto zares nikoli ne izgine.
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/razstava-sobnih-rastlin-ananasovk-in-orhidej/
LOCATION:Steklenjak\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2022/03/Razstava-sobnih-loncnic-ananasovk-orhidej.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214034Z
LAST-MODIFIED:20260608T094344Z
UID:10000776-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Souvani in njihov park v Volčjem Potoku
DESCRIPTION:Multimedijska predstavitev in razstava o Souvanih in njihovem parku v Volčjem Potoku \nArboretum Volčji Potok ima zgodovino. Od leta 1882-1946 je bilo posestvo v lasti družine Souvan\, ki si je tu za bivanje uredila graščino in park. Souvanov park po površini obsega sedmino današnjega Arboretuma\, a predstavlja njegov dragoceni osrednji del in historično jedro zavarovane kulturne dediščine. \nRazstavo o Souvanih in njihovem parku v Volčjem Potoku smo v Arboretumu predstavili jeseni 2017. Konec leta 2019 smo jo razširili v multimedijsko predstavitev. Ta vključuje celostensko projekcijo arhivskih fotografij\, ki prikažejo rast in oblikovanje Souvanovega parka od leta  1898 do 1945. Zgodbe treh ključnih oseb iz Souvanovega parka so predstavljene v zamišljenih osebnih izpovedih. Ferdinandu Souvanu\, Heleni Souvan in Leu Souvanu lahko obiskovalec prisluhne v ločenih prezentacijah. Dodanih je nekaj predmetov\, od katerih vsak po svoje osvetli življenje družine. \nPosebno prizorišče je posvečeno Almi Souvan\, muzi pesnika Josipa Murna. Tam lahko obiskovalec séde pred kamin in prisluhne Murnovim stihom. Ali pa se s telefonom slika kot Alma\, poročena Urbanc. \nMutimedijska predstavitev je umeščena v pritličja Galerije\, ki stoji v srcu Souvanovega parka. Razstava je opremljena s prevodi v nemški\, angleški\, italijanski in hrvaški jezik. Postavitev multimedijske predstavitve Souvani in njihov park v Volčjem Potoku je financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. \nV galeriji si lahko ogledate še razstavo in multimedijsko predstavitev Ciril Jeglič\, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok ter razstavo živalskih plastik Janeza Boljke. \nFotogalerija
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/souvani-in-njihov-park-v-volcjem-potoku/
LOCATION:Galerija Janeza Boljke\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2019/11/souvani-in-njihov-park-v-volcjem-potoku.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214050Z
LAST-MODIFIED:20260608T095309Z
UID:10000982-1767225600-1798761599@www.arboretum.si
SUMMARY:Kdo se boji zajčka? – Slikopisi o gozdnih živalih
DESCRIPTION:Kot pojasnjuje SSKJ\, je slikopis krajše besedilo\, literarno delo\, namenjeno opismenjevanju\, v katerem so določene besede nadomeščene s sličicami. \nV okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika to si ti!\, katerega aktivnosti je v letu 2022 in 2023 povezovala tema Človek-žival\, so študenti podiplomskega študija ilustracije (UL ALUO) v sodelovanju z dr. Cvetko Sokolov (UL FF)\, ki je slikopise napisala v soavtorstvu z Matjažem Mastnakom\, raziskovali sodelovanje med dvema jezikoma\, pisnim in slikovnim jezikom\, ki v tem primeru izmenično podajata vsebino. \nPri snovanju ilustracij so bili študenti pozorni na berljivost ilustracije in ustreznost prevoda vsebine\, izražene z besedo\, v likovni jezik. Pri tem je bilo potrebno paziti na mnoge podrobnosti\, kot denimo na število ali spol živali\, in poiskati ustrezno razmerje med stvarnim in domišljijskim načinom prikazanega. \nAvtorice in avtorja ilustracij so morali poleg tega upoštevati ciljno publiko\, praviloma mlajše bralce\, in najti tisto jasnost likovne govorice\, ki žival ali predmet dobro predstavi in je ne banalizira. Slikopisi so vsebinsko povezani z naravo in letnimi časi\, kar so študenti in študentke prikazali z ustreznimi barvnimi odnosi\, rabo teksture in nasičenostjo barve. Študenti in študentke so v procesu izdelovanja ilustracij raziskovali tudi svoj lastni rokopis in likovno govorico\, s katero so zasnovali celotno serijo ilustracij in s tem soustvarili ton pripovedi. \nSlikopisi\, pri nastanku katerih so sodelovali na UL ALUO\, opismenjujejo tako na ravni bralnega kot likovnega jezika\, saj ravno z različnimi likovnimi interpretacijami odpirajo nove poglede na tematiko in razumevanje vsebin. Rezultat projekta je tudi slikanica\, ki jo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. \nAvtorice in avtorja ilustracij: Dora Pejić Bach\, Marija Bobič\, Tjaša Bon\, Chen-Li-Hsuan\, Hana Černivec\, Špela Guček\, Maja Jenko\, Tomi Sokolov\, Zala Pribaković\, Žiga Sever \nMentorica: doc. Suzi Bricelj \nIzhodišče razstave je Galerija Janeza Boljke. Razstava se nadaljuje na panojih\, razporejenih ob gozdni poti parka.
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/kdo-se-boji-zajcka-slikopisi-o-gozdnih-zivalih/
LOCATION:Galerija Janeza Boljke\, Arboretum Volčji Potok\, Volčji Potok 3\, Radomlje\, 1235
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2024/07/Kdo-se-boji-zajcka.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260320T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260320T153500
DTSTAMP:20260625T070922
CREATED:20260517T214100Z
LAST-MODIFIED:20260517T214100Z
UID:10001097-1773997200-1774020900@www.arboretum.si
SUMMARY:Upravljanje s parki v službi turizma
DESCRIPTION:Mednarodni strokovni posvet za strokovnjake s področja krajinske arhitekture\, arhitekture\, vrtnarstva in turizma \nPetek\, 20. 3. 2026\, Portorož (Hotel Slovenija)\n\nMednarodni strokovni posvet je namenjen strokovnjakom s področja krajinske arhitekture\, arhitekture\, vrtnarstva in turizma\, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji načrtovanja\, upravljanja in vzdrževanja parkov kot pomembnega dela turistične ponudbe krajev in destinacij.\nParki niso le zelene površine\, temveč nosilci identitete prostora\, kulturne dediščine in doživetij obiskovalcev. Na posvetu bomo skozi konkretne primere iz Slovenije\, Hrvaške\, Italije in Nemčije osvetlili\, kako lahko kakovostno upravljanje parkov prispeva k trajnostnemu razvoju turizma\, zadovoljstvu obiskovalcev in dolgoročni ohranitvi zelenih sistemov. \nPredavatelji:\nRosin Manuel\, Italija\nmag. Darja Pergovnik\, Slovenija\nPetar Banda\, Hrvaška\nHeiko Hübscher\, Nemčija\nKaja Šprljan Bušić in Ines Hrdalo\, Hrvaška \n\n\n\nJezik posveta:\nSlovenščina\, angleščina\, hrvaščina. Predavanja potekajo brez simultanega prevajanja. \n\nPROGRAM:\n\n\n\n\n	ČasProgram\n\n\n\n\n	9.00-9.30Prijave in sprejem\n\n\n	9.30-10.15Rosin Manuel\nGoriški grad: kjer se zidovi srečajo s travniškimi cvetlicami – živi park\n(predavanje v angleščini)\n\n\n\n	10.15-11.00mag. Darja Pergovnik\, Vegetacija in Plečnikovo urejanje odprtega prostora (predavanje v slovenščini)\n\n\n	11.00-11.30Odmor za kavo\n\n\n	11.30-12.15Petar Banda\, 180 let neprekinjenega vzdrževanja zelenih površin mesta Opatija in projekt Angiolina za promocijo in revitalizacijo kulturne dediščine (predavanje v hrvaščini)\n\n\n	12.15-13.00Heiko Hübscher\, Rozarij Zweibrücken: vedno očarljiv (predavanje v angleščini)\n\n\n	13.00-13.45Kaja Šprljan Bušić in Ines Hrdalo\, Naravna inteligenca v sodobnem okolju (predavanje v hrvaščini)\n\n\n	13.45-14.35Kosilo\n\n\n	14.35-15.35Diskusija o Forma vivi Portorož\n\n\n\n\n\n\n\nVSEBINA PREDAVANJ IN PREDSTAVITEV AVTORJEV:\nGoriški grad: kjer se zidovi srečajo s travniškimi cvetlicami – živi park\nPredavanje obravnava\, kako lahko naravno zasnovane zasaditve preoblikujejo zgodovinske urbane prostore v odporne ekosisteme. V parku Goriškega gradu travnik s trajnicami v izmeri 500 m² ponazarja tri na dokazih temelječe koristi: vpliv na javno zdravje\, okoljsko učinkovitost in kulturni turizem\, s čimer se prostor dediščine preobraža v živo destinacijo\, ki poudarja ekološko in zgodovinsko kontinuiteto. Takšne zasaditve niso zgolj okras\, temveč funkcionalna infrastruktura\, ki prispeva k večji odpornosti urbanega prostora. \nRosin Manuel je vrtnar in oblikovalec vrtov. Po končanem izobraževanju za kmetijskega tehnika je pridobil diplomo iz oblikovanja vrtov na Nuova Accademia del Design v Veroni. Ima skoraj 25 let strokovnih izkušenj\, med drugim pet let kot vodilni oblikovalec na Nizozemskem v podjetju All Seasons Hoveniers. Zadnjih sedem let se posveča načrtovanju in vzdrževanju vrtov\, zasnovanih po načelih naravne vegetacije\, navdihnjenih z gibanjem Dutch Wave. \nVegetacija in Plečnikovo urejanje odprtega prostora\nArhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je prepoznan predvsem kot arhitekt\, ki je deloval na Dunaju\, Pragi in v Ljubljani\, manj znane pa so njegove ureditve in principi urejanja odprtega prostora\, kjer vegetacija predstavlja temeljni gradnik ureditev. Po njegovih načrtih so bili urejeni parki\, vrtovi\, terase\, nabrežja\, pokopališča\, trgi in ulice. V večini primerov je posegal v obstoječe ureditve\, nekatere je bolj drastično spremenil\, druge manj. Ob tem preurejanju je bilo posekanih več drevoredov\, nekateri so bili nadomeščeni\, drugi ne. Veliko dreves pa je tudi ohranil in vključil v novo ureditev. Plečnikove ureditve so prav zaradi vključevanja vegetacije in glede na toplotne spremembe vsak dan bolj aktualne in tudi turistično zanimive. Izpostavljena bo konservatorska dilema odstranjevanja vegetacije\, problem upravljanja in vzdrževanja teh površin ter ustvarjanje identitete v Plečnikovih stvaritvah\, ki so v večini primerov postale kulturni spomeniki državnega pomena in deloma celo svetovna dediščina UNESCA. \nMag. Darja Pergovnik\, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture\, je konservatorska svetnica\, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije\, Območna enota Ljubljana. V svojem strokovnem delu se posveča raziskavam ter pripravi usmeritev za obnovo vrtnoarhitekturnih zasnov in ureditev v Ljubljani. Sodelovala je pri številnih realiziranih obnovah\, med drugim pri prenovi grajskega parka Polhov Gradec\, parka Tivoli ter pri številnih posegih v Plečnikove ureditve v odprtem prostoru. Leta 2025 je izšla njena knjiga Plečnikova zelena Ljubljana. \n180 let neprekinjenega vzdrževanja zelenih površin mesta Opatija in projekt Angiolina za promocijo in revitalizacijo kulturne dediščine\nZelene površine mesta Opatija predstavljajo hortikulturno dediščino Republike Hrvaške. Kljub razmeroma mladi zgodovini razvoja naselja se opatijski parki začnejo oblikovati že konec 19. stoletja\, ko se mesto razvije v elitno zimovališče evropske aristokracije in umetnikov. Opatija v svoji urbanistični zasnovi nima obrambnega obzidja\, kot ga ima bližnji Kastav\, niti starega mestnega jedra\, ki bi bilo nosilni del identitete mediteranskih naselij\, kot je Volosko. Zato je glavni adut mesta Opatija in temelj njegove identitete prav antropogeno zelenje. V turističnem smislu je to edinstven »produkt«\, ki Opatijo bistveno razlikuje od drugih mest iz istega obdobja razvoja. Kako pomembna je bila vloga vrtnarjev pri oblikovanju in vzdrževanju zelo kompleksnega koncepta vrtnega mesta\, kakršna je Opatija\, potrjuje tudi neprekinjena tradicija\, katere dediči smo še danes. Revitalizacija kompleksa stare drevesnice in najstarejšega hrvaškega rastlinjaka z vzpostavitvijo novih javnih in družbenih vsebin prispeva h gospodarskemu razvoju\, ohranjanju kulturne dediščine ter ustvarjanju nove\, trajnostne turistične ponudbe\, namenjene tako lokalnemu prebivalstvu kot obiskovalcem. Novo mestno središče je hkrati zasnovano kot prostor za promocijo vseh strok\, povezanih z vzdrževanjem zelenih površin in hortikulturo. \nPetar Banda se je rodil leta 1983 na Reki. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval in zaključil v Opatiji. Študij krajinske arhitekture je končal v Zagrebu. Že od zaključka študija sodeluje pri pripravi idejnih rešitev za zasebne vrtove ter pri natečajih. Od leta 2022 je zaposlen v mestnem podjetju Parkovi d.o.o. Opatija\, kjer dela na področju rednega vzdrževanja zelenih površin ter varstva zgodovinskih in kulturnih celot. \nRozarij Zweibrücken: vedno očarljiv\nRozarij Zweibrücken je bil ustanovljen leta 1911 na pobudo meščanov in odprt leta 1914. Zaradi lege v bližini mestnega središča je dolga leta predstavljal pomembno središče kulturnega življenja mesta na skrajnem jugozahodu Nemčije. V osemdesetih letih 20. stoletja je zanimanje za vrt in spremljevalni program začelo upadati\, kar se je odrazilo v manjšem številu obiskovalcev in številu prodanih letnih vstopnic. Do konca devetdesetih let je park letno obiskalo še približno 50.000 ljudi. Leta 2011 je mesto upravljanje rozarija preneslo na občinsko podjetje\, kar je omogočilo postopno obnovo parka in ponovno vzpostavitev njegove identitete. Uveden je bil nov kulturni program\, osredotočen na vrt in obiskovalce. V letu 2014\, ob 100. obletnici\, je park obiskalo 125.000 ljudi\, prodaja letnih vstopnic pa se je do leta 2025 povečala na 8.000. Rozarij je bil leta 2019 razglašen za zaščiten kulturni spomenik\, leta 2022 pa je prejel priznanje Award of Garden Excellence Svetovne federacije društev vrtnic (WFRS). \nHeiko Hübscher se je v letih 1985–1988 izobraževal za vrtnarja s specializacijo v hortikulturi in krajinskem vrtnarstvu. Po končanem vajeništvu je delal kot kvalificirani vrtnar na področju nege dreves ter vzdrževanja velikih parkov z lastno rastlinsko proizvodnjo. Leta 1991/92 je opravil mojstrski izpit. Leta 2001 je spremenil poklicno pot in postal inštruktor v Rozariju Zweibrücken. Od leta 2005 je prevzel odgovornost za vzdrževanje vrta\, v obdobju med letoma 2005 in 2011 pa je postopno uvedel ekološko usmerjen pristop k vzdrževanju. Od leta 2011 je zadolžen za celotno hortikulturno upravljanje rozarija. \nNaravna inteligenca v sodobnem okolju\nProstor\, ki ga načrtujemo\, razumemo kot živ organizem\, ki sledi ritmom narave in ritmom svoje notranje zgradbe. Elementi\, s katerimi ga gradimo\, segajo od vertikalnih do nizkih plasti\, pri čemer vsak izhaja iz naravne inteligence in ima najmanj tri funkcije: uporabno\, estetsko in družbeno. Na takšnih izhodiščih temelji tudi pobuda Novi evropski Bauhaus\, ki v urbanem razvoju poudarja trajnost\, vključenost in lepoto ter nas spodbuja k povezovanju z naravo in krepitvi občutka pripadnosti skupnosti. Tema predavanja bo zato osredotočena na trajnostno oblikovanje\, ki navdih črpa iz narave in njenih procesov ter ustvarja ambientalne vrednosti\, usmerjene v človekove potrebe. Z upoštevanjem naravnih procesov nastajajo prostori\, ki so neizogibno trajnostni in prinašajo koristi pri povečanju biotske raznovrstnosti ter ublaževanju podnebnih sprememb. Prikazani projekti: ACI marina Rovinj in Riva Split. \nKaja Šprljan Bušić je krajinska arhitektka\, v krajinskoarhitekturnem biroju Kreativni krajobrazi d.o.o. deluje kot direktorica in projektantka. Diplomirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Zagrebu\, del študija je opravila v Ljubljani ter magistrirala na Anhalt University of Applied Sciences. Delovne izkušnje je izpopolnila v biroju Turenscape Design Institute\, Kitajska in v biroju Latz & Partner\, Nemčija.\nInes Hrdalo je krajinska arhitektka\, ki na Agronomski fakulteti v Zagrebu na Katedri za krajinsko arhitekturo in okrasne rastline deluje kot izredna profesorica. Fokus njenega dela je usmerjen v tematiko trajnosti\, razvoj prostora\, ki prispeva h genius loci (občutku kraja)\, ter ustvarjanje socialnih funkcij. \n\n\n\nPRIJAVA IN KOTIZACIJA\nStrokovni posvet je PLAČLJIV. Število udeležencev je omejeno. \nKotizacija za strokovni posvet znaša 110 EUR in vključuje vsa predavanja\, odmor za kavo in kosilo. Račun vam pošljemo 14 dni pred pričetkom posveta. Plačilo računa je dokončna prijava. \nROK PRIJAVE: Prijave so možne do zapolnitve mest. Število udeležencev je omejeno. Prijavite se lahko prek spodnjega spletnega obrazca. \nPOPUST: Člani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije\, Obrtne zbornice Slovenije in ZAPS imajo 10 % popust pri kotizaciji. \nČlani ZAPS za udeležbo prejmejo 3 kreditne točke iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa). \n*Pridružujemo si pravico do spremembe programa. \nS prijavo se obvezujete\, da nas boste o NEUDELEŽBI pisno obvestili na e-naslov: info@arboretum.si  najkasneje do petka\, 13. marca 2026\, do 12. ure in na ta način sprostili rezervacijo in omogočili udeležbo drugim interesentom. \nS prijavo se strinjate\, da lahko organizator izobraževanja naredi avdio in video posnetke predavanj ter fotografije dogodka in jih objavi na spletni ter Facebook strani. \nPRIJAVNI OBRAZEC\n\n\n  \n\n\n\n\n	 Ime * \n	 \n\n\n	 Priimek * \n	 \n\n\n	 Email *\n	 \n\n\n	 Potrditev emaila * \n	 \n\n\n	 Organizacija oz. podjetje  \n	 \n\n\n	 Davčna številka plačnika * \n	 \n\n\n	 Ulica * \n	 \n\n\n	 Poštna številka * \n	 \n\n\n	 Kraj pošte * \n	 \n\n\n	 ZAPS številka  \n	 \n\n\n	Član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije\n	 \n\n\n	Član Obrtne zbornice Slovenije\n	 \n\n\n	Dovoljujem uporabo in obdelavo mojih osebnih podatkov za namene vodenja evidence o udeležencih tega dogodka ter obveščanja po e-pošti v zvezi s prijavo\, potekom\, vsebino tega dogodka in aktivnostih po tem dogodku.\n	 \n\n\n	Vsa polja označena z zvezdico (*) so obvezna.\n	 \n\n\n	Prijavni obrazec je zaščiten z modulom reCAPTCHA v3\, z uporabo se strinjate s pravili in pogoji\, ki jih določa Google.
URL:https://www.arboretum.si/dogodek/upravljanje-s-parki-v-sluzbi-turizma/
CATEGORIES:Prireditve
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.arboretum.si/wp-content/uploads/2026/01/Strokovni-posvet-upravljanje-s-parki-a.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR