Sajenje drevesa se zdi preprosto opravilo, kljub vsemu pa moramo pri tem paziti, saj je od dobrega sajenja in oskrbe v prvem letu v veliki meri odvisno dobro uspevanje drevesa. Za sajenje imamo določena splošna navodila, ki so se razvila iz praktičnih izkušenj. Tehnika saditve je odvisna tudi od vrste sadike (sadika z golimi koreninami, sadika v bali iz drevesnice, sadika v loncu), od časa saditve (pomlad, poletje, jesen) oz. možnosti namakanja in od vrste tal (peščena prepustna tla, težka ilovnata tla…). Izbrati moramo drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču, kamor jih zasajamo, ali pa moramo rastiščne razmere v določeni meri prilagoditi zahtevam izbrane drevesne vrste (ustrezen substrat, namakanje, senčenje, ipd.). Pravilno posajeno drevo bo bolj odporno na spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo. V splošnem je najboljši čas za sajenje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike, gojene v loncih,se lahko uspešno sadi tudi preko poletja, če ne pozabimo na zalivanje.
Nekaj pomembnih opomb pred začetkom sajenja:
– izbira ustrezne drevesne vrste in dobrega sadilnega materiala,
– zaščita sadik med transportom, predvsem golih korenin, debla pa tudi krošnje pred mehanskimi poškodbami, vetrom in močnim soncem (rastline so še posebej občutljive spomladi, ko se že začne rast),
– če imamo rastline z golimi koreninami, je dobro, da sadilne jame pripravimo že predhodno in se lahko takoj po dostavi začne s sajenjem.
POSTOPEK SAJENJA:
1. Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva do trikrat širša od koreninskega sistema sadike in enako globoka. Običajno se v težkih in slabo prepustnih tleh izkoplje nekoliko globljo sadilno jamo in se pripravi ustrezno drenažo.
2. Če bomo drevesu namestili oporo, zabijemo sadilni kol v jamo že pred sajenjem, da se kasneje ne poškoduje korenin.
3. Najugodneje za drevo je, da se sadiko posadi tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v loncu, ob odstranitvi lonca preverimo, kakšen je koreninski sistem. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad koreninsko grudo še precej neprekoreninjenega substrata, ki ga je najbolje odstranit ali otresti na dno sadilne jame. Če so tla dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa se doda na dno sadilne jame ustrezen substrat. Ko postavimo drevo v sadilno jamo, lahko s pomočjo ravne palice ali kar s pomočjo ročaja lopate preverimo, ali je globina sajenja prava.
4. Pri sajenju sadik z golimi koreninami, korenine pred sajenjem razprostremo čez sveže nasut substrat na dnu sadilne jame. Pri sajenju sadik, ki so rasle v loncih in imajo prepletene korenine, le-te razrahljamo, medtem ko krožno zavite korenine odstranimo.
5. Ko sadiko namestimo na pravo veličino in poravnamo, dodajamo zemljo, ki jo ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata oz. zemlje, saj se ta kasneje posede.
6. Sadiko privežemo k opori s široko, prožno vezjo. Vežemo v obliki osmice. Opora ostane ob rastlini leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo odstranimo.
7. V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata in/ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najugodnejša zastirka je lubje v debelini okrog 5 cm. To zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevelov.
8. Ko je drevo posajeno, odstranimo poškodovane in suhe veje, odrežemo nepravilno rastoče veje in drevo temeljito zalijemo.
9. Za uspešno rast drevesa je nujno redno vzdrževanje, predvsem zalivanje ali namakanje v času po sajenju in preko poletja, ter dognojevanje.
Terenska ekipa vrtnarjev iz Arboretuma vam posadi drevesa, grmovnice, trajnice ali enoletnice. Več o ponudbi
