Slovenski kulturni praznik bomo v Arboretumu Volčji Potok obeležili s poezijo o kronicah in zvončkih. Na spletni strani in Facebooku Arboretuma bomo objavili poezijo Heinricha Seidela, Demetriusa Schrutza, Otta Baischa, Vladimirja Orlova, Igorja Severjanina in Heinricha Beitzke v prevodu Matjaža Mastnaka.
Za podrobnosti o Prazniku kronic 2022 kliknite TUKAJ
Kronica
Glej, kronica je zime cvetno dete.
Ko vé, da kmalu njena bo oblast minila,
se led tali, pobralo je zamete,
pred smrtjo bi se rada s cvetjem okrasila.
Heinrich Seidel (1842-1906)
Naslov izvirnika: Schneeglöckchen
Prevod M. Mastnak, 2022
Z drobnim šopkom kronic
Prinesel šopek bi ti rad,
vijolic šopek zate;
prijateljica pa pomlad
mi piše, so zagate,
ne bo še z Laškega prišla
k nam v krilcu, polnem rožic.
Da ti bi huda ne bila,
vnaprej pošilja kronic;
če več užaljena ne boš,
ko k nam jo pot zanese,
vijolic, teh najslajših rož,
osebno ti prinese.
Demetrius Schrutz (1856-1938)
Naslov izvirnika: Mit einem Strauß Schneeglöckchen
Prevod M. Mastnak, 2022
Zvonček
Pozdravljen bodi, nežni cvet,
imaš preroško psiho:
ko še ležita sneg in led,
pod njima raseš tiho.
Si marsikdo mrmra v brk:
»Kako se zima vleče!«
Tvoj glas, ko starko stresa srh,
»Pomlad je blizu!« kliče.
Splet žívic bo ozelenel,
kar bo vsem očito,
in slavec bo zagostolel
sladkó in čudovito;
olistanih vrhov odpev
se mu nazaj bo vračal,
ves živi svet bo slavospev
pomladi srečen jačal.
A ti, ki prvi si zaznal
to srečo in se zbúdil,
ovel si sred zelenih trav
in se nemočno zgrudil.
Prehitro je prišel tvoj kraj,
ti cvet, ki ti je dano
oznanjati pomladni raj,
užiti niti malo.
Otto Baisch (1840-1892)
Naslov izvirnika: Schneeglöckchen
Prevod M. Mastnak, 2022
Stražar
Na položaj
ga je postavila
sama pomlad,
po stanju »mirno!«
je »na mestu voljno«
pobesil dlani
v belih rokavičkah,
prav kot stražar
stoji zvonček
na prezebli nožici.
Vladimir Orlov (1930-1999)
Izvirnik: Часовой
Prevod M. Mastnak, 2022
V gozdu
Šel v gozd sem v marčni hlad.
Kjer je šumel potoček
in pokala suhljad,
je name čakal zvonček.
O ti deviški cvet –
sèl sanjarij pomladnih!
Jaz v tebi vidim spet
Prelest iz časov davnih.
Tam spomnil sem se nje –
navdušenega zvončka.
Pomlad kipela je
in strast je šla s povodca.
Zdrvelo je… Ušlo…
O, zvonček ti izruti!
Srce spi kot mrtvó
in zblojeni so čuti.
Verjamem pa močnó,
verjamem res iskreno,
da spet se srečam z njo,
povrnem izgubljeno.
Ne brez razloga spet
se je razcvêtel zvonček …
In grem od nad zadet
naprej… šumi potoček.
Igor Severjanin
Izvirnik: В лесу (1909)
Prevod M. Mastnak, 2022
O Tončki z zvončki
Se Tončka oblekla je prav zares čedno,
ker z materjo pojde na slavnost večerno.
Bila je vsa brstna in tanka in mila,
že mnogo pogledov je nase lovila.
Pripela je zvončke na bluzico belo,
pod tankim je blagom srcé ji drhtelo.
Cvetovi so trije še v popkih tičali,
kot ona prav mladi, zbujeni v pomladi.
Prišli sta, vstopili v razsvetljeno dvorano
in sedli med goste, med publiko zbrano.
Ker sladko toploto na prsih so pili,
cvetovi so glavice svoje zganili.
Nič več niso ustec belih zaprli,
dišečemu dihu poti so odprli.
In mladi so fantje k Tončki hodili,
vse sorte vprašáli, kot dež govorili.
Nihče pa ni z bluze pogleda umikal,
zato ji je srček hitreje utripal.
Ker takšne vročine niso prenesli,
cvetovi so glavice vele povesli.
No, fantje, dovolj bo in v vsakem oziru
pustite zdaj mlado Tončko pri miru!
Je vendar premlada, saj popek je še.
Počakajte malo! Saj šlo bo, kajne?
Heinrich Beitzke (1798-1867)
Nasov v izvirniku: Das kleine Käthchen und die Schneeglöckchen
Iz zbirke Romantične pesmi
Prevod M. Mastnak, 2022
