Arboretum Volčji Potok pripravlja interdisciplinarni projekt o Mariji Auersperg Attems, v katerem je vodilna nit cvetje s slik Marije Auersperg Attems. Projekt združuje več slovenskih javnih ustanov s področja varovanja dediščine, umetnosti, zgodovine, izobraževanja in hortikulture. V okviru projekta pripravljamo več dogodkov, eden izmed njih je strokovni posvet, ki bo 29. 9. 2020 v slavnostni dvorani dvorca Dornava.
Strokovni prispevki bodo predstavljeni v zborniku recenziranih prispevkov, ki ga prejmejo udeleženci posveta. Na dan posveta bo tudi otvoritev razstave o parku dvorca Dornava.
Udeležba posveta je brezplačna, nanj se obvezno prijavite preko spletnega obrazca. Program in podrobnosti si lahko preberete spodaj.
Za dodatne informacije pišite na mateja.racevski@arboretum.si.
Pri izvedbi strokovnega posveta bomo upoštevali priporočila NIJZ.
Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.
Vljudno vabljeni!
PROGRAM
Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti – primer Marije Auersperg Attems
torek, 29. 9. 2020, v dvorcu Dornava
| 8.30-9.00 | Registracija |
| 9.00-9.15 | Nagovori |
| 9.15-9.35 | Grofica Marija Auersperg Attems in njena družina doc. dr. Miha Preinfalk, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa |
| 9.35-9.50 | Grofica Marija Auersperg Attems in bidermajsko cvetlično tihožitje doc. dr. Tina Košak, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino |
| 9.50-10.10 | Rastline na tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok |
| 10.10-10.25 | Morfologija in verodostojnost upodobitve rastlin na tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems izr. prof. dr. Valentina Schmitzer, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo |
| 10.25-10.50 | Odmor |
| 10.50-11.05 | Knjižno gradivo o vrtovih in gojenju rastlin iz zasebne knjižnice Anastazija Grüna; Dnevnik grofice Marije Auersperg Attems Urška Pajk, Narodni muzej |
| 11.05-11.20 | Grad Šrajbarski turn, stavbna zgodovina Marija Režek Kambič, ZVKDS, Območna enota Ljubljana |
| 11.20-11.35 | Vrt ob gradu Šrajbarski turn Domen Rus, ZVKDS, Območna enota Ljubljana |
| 11.35-11.50 | Sprehod po grajskem vrtu Šrajbarskega turna v poznem 19. stoletju doc. dr. Ines Babnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino |
| 11.50-12.05 | Stavbna dediščina dvorca Dornava Svijetlana Kurelac, ZVKDS, Območna enota Maribor |
| 12.05-12.20 | Vrtno arhitekturna dediščina dvorca Dornava Miran Krivec, ZVKDS, Območna enota Maribor |
| 12.20-12.50 | Razprava |
| 12.50-13.30 | Otvoritev razstave in vodenje po vrtu |
Likovna zapuščina grofice Marije Auersperg Attems (1816-1880) je bila doslej interpretirana s kulturnozgodovinskega vidika. Njena delo so bila pretežno razumljena kot solidni izdelki kopiranja in modeliranja starejših tihožitij v maniri bidermajerskega in ženskega slikarstva.
Skozi botanično in vrtnarsko analizo tihožitij se je pokazalo, da je bila grofica Marija Auersperg Attems povsem na tekočem s sodobnimi okrasnimi rastlinami in da njena tihožitja niso mogla nastati samo kot kopiranje del starejših mojstrov. Ko smo to sestavili s poročili, da se je tudi njen mož živo zanimal za okrasno vrtnarstvo, o čemer pričajo sodobna poročila ter analiza knjižnega in revijalnega fonda, ki izvira iz njune knjižnice, kot tudi ohranjena fotografska albuma, se je začela sestavljati slika fizičnega in mentalnega okolja, ki je tak umetniški razvoj sploh omogočil.
K razjasnjevanju fenomena likovnega ustvarjanja grofice Marije Auersperg Attems smo povabili krajinske arhitekte in arhitekte, zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje, botanike in hortikulturce, ki so vsak s svojega vidika opisali ustvarjalno okolje grofice Marije Auersperg Attems in njenega soproga na posestvih okoli dvorca Dornava in gradu Šrajbarski turn. V prerezu dognanj različnih strok se mnogo bolje osvetli bivanjska kultura podeželskega plemstva na Štajerskem in Kranjskem, iz katere je izšla umetniška ustvarjalnost obeh zakoncev kot srečna (četudi ne nujna) posledica in ne naključen slučaj.
Grofica Marija Auersperg Attems povezuje tudi dve lokaciji, Dornavo in Leskovec pri Krškem, ki ju lahko primerjamo skozi prizmo ohranjanja in krepitve identitete prostora kot tudi skozi različno rabo prostora in (ne)trajnostnega razvoja prostora in ohranjanja dediščine, ki je lahko nastala samo v konkretnem prostoru.
Slikarka predstavlja izhodišče za povezovanje preteklosti in sedanjosti, za povezovanje različnih disciplin in za naslavljanje ciljnih skupin z različnimi zanimanji.
Dvorec Dornava
