Nasveti za vaš vrt
Pripravili smo zanimive vrtnarske nasvete. Vabljeni k branju nasvetov ali ogledu video posnetkov!
Nega vrtnic
Poletna nega vrtnic
Za dobro rast vrtnic je potrebno po cvetenju obrezati odcvetele cvetove, pravilno pognojiti, zalivati in pleti. V spodnjem posnetku si oglejte kako pravilno poskrbeti za vrtnice v poletnih mesecih.
September – čas za vrtnice
Zakaj je september čas za vrtnice?
Nega flamingovca
Flamingovec je pogosta sobno lončnica, ki najbolj bogato cveti prav zdaj, od februarja do maja. Navodila za uspešno gojenje so takšna:
- Flaminogovec (Anthurium) potrebuje svetlo mesto brez neposrednega sonca. Na soncu se listi zacvrknejo in zavijejo.
- Lončnici moramo zagotoviti 60 – 65 % zračno vlago. Na okenski polici nad vključenim radiatorjem je zrak načeloma presuh, listni rob se zato suši.
- Prepiha ne prenese, tudi kratkotrajnega zračenja ob odprtem oknu ne.
- Temperatura mora biti v prostoru okoli 20 °C. Če ga trajno zebe, ne cveti.
- Poletje lahko preživi na vrtu, vendat tudi tam v svetli senci – ne na soncu, niti ne v temi pod lovorikovcem.
- Zalivamo redno, ker mora biti substrat ves čas vlažen. Vlažen ni moker, še manj namočen!
- Zalivamo z mlačno deževnico. Če je nimamo, uporabimo prekuhano vodo ali deionizirano (destilirano) vodo. Zalivamo približno dvakrat na teden. Vodo, ki se po nekaj minutah nabere v podstavku ali okrasnem loncu, odlijemo.
- Če korenine stojijo v vodi, zajamčeno zgnijejo in rastlina umre.
- Zalivamo vsaka dva tedna s tekočim gnojilom, ki ga dodamo vodi za zalivanje.
- Rastlino dnevno pršimo z mlačno mehko vodo. S tem jih osvežimo, ohranjamo čiste in brez pršice.
- Od novembra do konca januarje postavimo flamingovec v manj ogrevan prostor, npr. spalnico, ker je temperatura med 15 in 17 °C. Med tem časom tudi manj zalivamo. Obdobje mirovanje je nujno potrebno za obilen nastavek cvetnih popkov!
- Presajamo po koncu cvetenja. Ob tem lahko rastlino razdelimo in dele razsadimo, jo torej razmnožimo.
- Vrtna zemlje ali zemlja za lončnice je za flamingovec smrt. Pripravimo mešanico iz grobe šote, tretjine komposta in kremenčevega peska. Od kupljenih substratov je uporaben tisti za orhideje.
- Oddeleni del flamingovca lahko ukoreninimo tudi v vodi. Pri presajanju v zemljo moramo biti pazljivi in nežni, ker so korenine zelo krhke.
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Skrb za pahljačasti javor
Pahljačasti javor (Acer palmatum) ima izrazito plitve korenine, kar pomeni, da ga hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, zato izberemo polsenčno lego. Delna senca je priporočljiva tudi na lahkih, peščenih tleh.
Če sadimo pahljačasti javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko. Plast borove skorje (debela 7-10 cm) ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal. Zastirka je koristna tudi pozimi, ker blaži temperaturne skrajnosti.
Idealna tla za javor so sveža ali vlažna, dobro prepustna in rahla. Najboljša je peščena ilovica z večjim deležem humusa in z blago kislo reakcijo. Kljub temu, da je pahljačasti javor prilagodljiv, pa odpove na zelo težkih glinastih tleh, ki so neprepustna za vodo. Ne more preživeti tudi na tleh, ki so jih stisnili gradbeni stroji. Kjer pahljačastemu javorju razmere ne ustrezajo, ga napadajo glivične bolezni in pozimi pozebe.
Zdrava sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta, vrasla drevesca nič več. Ob dolgotrajnih poletnih sušah pahljačasti javor zalivamo.
Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Presajanje potonik
Potonike imajo rade mir – manj ko jih motimo, bolje cvetijo. Po presajanju se najmanj dve leti kujajo. Če jih moramo presaditi, je za to najboljši čas zgodnja jesen.
Potonike dolga desetletja dobro uspevajo na istem mestu. Ne izčrpajo tal in ne postarajo se. Število poganjkov se z leti veča, a ne do takšne mere, da bi sami sebe izrivali. Stare potonike zato ne presajamo zaradi nje same, temveč iz naših, vrtnarskih razlogov, kot so prostorsko preurejanje vrta, prenavljanje vrtnih prizorov, razmnožitev oziroma delitev potonike. Če rastoče drevje gostí senco nad potonikami, je cvetov iz leta v leto manj – v tem primeru potoniko presadimo na novo sončno mesto, da bo čez nekaj let obnovila cvetno razkošje.
Presajamo zgodaj jeseni, najbolje septembra. Najprej porežemo vsa stebla pri tleh. Potem okoli koreninske grude odkopljemo zemljo, in ko je jarek izkopan, poskušamo podkopati še čim več zemlje pod koreninskim sistemom. Koreninska gruda naj ostane v enem kosu in s čim več zemlje. Ko grudo dvignemo iz zemlje, jo takoj prestavimo v novo jamo, ki smo jo že prej izkopali.
S potonikami bomo imeli največ zadovoljstva, če jih sadimo na sončno mesto in v prepustna tla. Sonca naj bo vsaj šest do osem ur na dan. Če so tla težka in slabo požirajo vodo, jih izboljšamo z veliko komposta, listovke ali šote, ki jih vdelamo v tla. Pri sajenju zelnatih potonik velja splošno pravilo, da morajo popki priti dva do pet centimetrov pod površino tal; če jih »pokopljemo« pregloboko, manj cvetijo. Razmik med rastlinami naj bo 90 do 120 cm. Po sajenju dobro zalijemo, da se zemlja oprime korenin.
Proti koncu novembra tla okoli novo posajenih potonik zastremo z 10 do 15 cm debelo plastjo mulča. Dobra zastirka so na primer narezana slama in borove iglice. Zastrta tla so manj podvržena hitremu odtajevanju in zamrzovanju, ki rastline dvigne iz tal. Če zmrzal rastline vseeno potegne kvišku, jih nazaj potisnimo pazljivo, da ne poškodujemo brstov. Zastirko pograbimo, preden potonike spomladi odženejo. Kar se cvetenje tiče, bo na novo posajena potonika prvo leto verjetno stavkala, se drugo leto obotavljala in zares zacvetela šele tretjo ali četrto pomlad.
Kaj če bi močno staro potoniko radi razdelili? V tem primeru z izkopane koreninske grude s pazljivim tresenjem otremo zemljo in nato z ostrim nožem koreninski šop razrežemo v več delov. Vsak naj ima tri do pet brstov (očes) in primerno velik del koreninskega spleta. Iz majhnih in šibkih kosov bodo sicer tudi zrasle nove rastline, a bo trajalo vrsto let, preden bodo prvič zacvetele.
Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Priprava visoke grede
Kako pripraviti visoko gredo za sajenje? Ali ste vedeli, da v visoki gredi ni le zemlja, ampak veliko več različnih plasti?
Vabimo vas k branju našega spletnega dnevnika, v katerem objavljamo zanimive članke o rastlinah in živalih v parku, navodila za sajenje in nego rastlin ter reportaže s preteklih strokovnih predstavitev, ki smo jih organizirali. Vse in še več na našem spletnem dnevniku.
